Od vrat Kale do Hıdırlık: Plastje starega mesta Kaleiçi.

Za začetek poti se odpravite na Kalekapısı, na glavni trgu, tik pod uro. Če prispete z nostalgično tramvajo, boste stolp že videli, ko prispete na postajališče Kale Kapısı. Najprej se nekoliko umaknite in opazujte, na čem stolp stoji, saj je tu ključ zgodbe. Stolp stoji na severni strani obzidja, na mestu obrambnega stolpa Kale Kapısı, ki je varoval glavni vhod v mesto. Po informacijah, ki jih je objavila občina, so se na tem mestu končevale ceste, ki so prihajale z vzhoda, zahoda in juga. Ibn Bibi se v svojih opisih obleganj let 1207 in 1216 omenja ta vhod, medtem ko ga Evliya Čelebi imenuje Varoş Kapısı. Imena Pazar Kapısı, Çarşı Kapısı in Asitane Kapısı se prav tako nanašajo na ta vhod. Sam vhod je bil uničen med prvo svetovno vojno; tisto, kar vidite danes, je obrambni stolp in stolp, ki je zgrajen nad njim. Večji del obzidja je bil uničen v 20. letih prejšnjega stoletja, pri čemer je županova stran zapisala, da so v mestu ostali le še posamezni deli, kot sta Hıdırlık Kulesi, Hadrian Kapısı in stolp z uro.

Glede zgodovine stolpa se viri razlikujejo, zato je dobro to upoštevati. Na spletni strani občine je zapisano, da je bil stolp zgrajen leta 1921, po prihodu prebivalcev Izmirja, ki so se preselili v Antalyo po okupaciji Izmirja. Na Wikipediji in v poročilih o obnovitvenih delih iz leta 2022 pa je navedeno leto 1901, kar je bilo 25. obletnica nastopa sultana Abdülhamida II. Po tej zgodbi je bila ura eno od daril, podarjenih ob tej obletnici. Pravzaprav je obrambni stolp starejši, medtem ko je bil stolp z uro zgrajen v začetku 20. stoletja. Pogledajte vsa štiri strani; na vsaki strani je okrogla številčnica, ki je bila kasneje nadomeščena z elektronskimi uro. Na vrhu vidite kupolo, ki je danes prekrita s svincem; stare fotografije do 1940. let kažejo, da je bila kupola na stolpu, in ta kupola je bila obnovljena med obnovitvenimi deli, ki jih je izvedla županova uprava leta 2022. Med temi obnovitvenimi deli je bilo ugotovljeno, da je bil originalni mehanizem ure ukraden, v stolpu pa je ostal samo zvon. Na najstarejši fotografiji, datirani v leto 1930, je na številčnici videti pisava v osmanskem slogu. Stolp je bil obnovljen leta 1930 in spet leta 1967 zaradi poškodb v spodnjem delu. Na Wikipediji je zapisano, da je stolp

Muzej se nahaja v četrti Barbaros, na naslovu 25 Kocatepe. Uporablja dve registrirani stavbi. Takoj, ko vstopite, opazujte tla; vhod je okrašen s kamnitimi mozaiki z rastlinskimi in geometrijskimi vzorci, kar je značilno za stare antalske hiše. Po enciklopediji fundacije Vehbi Koç sta Suna in İnan Kıraç kupila te stavbe v zelo slabem stanju, ju popravila med letoma 1993 in 1995, in muzej je bil odprt za obisk kot zasebni muzej. Datum odprtja se v različnih virih giblje med letoma 1996 in 2000; na spletni strani fundacije je naveden datum 2000. Danes je muzej povezan s raziskovalnim centrom AKMED, ki ga upravlja fundacija Vehbi Koç v Antaliji. Prva stavba je tipična antalska hiša iz 19. stoletja, z notranjo verando in dvema nadstropjema. Pojdite v zgornje nadstropje; tri sobe so opremljene s lesenimi oblogami na stropu in ročno izdelanimi okraski, navdihnjenimi s hišo Tekelioğlu. V sobah so upodobljene tri scene poroke iz druge polovice 19. stoletja v četrti Kaleiçi: postrežba kave, britje ženina in večer s henna. Ministrstvo za kulturo in turizem to prireditev opisuje kot etnografsko razstavno prireditev s posebnimi učinki. Oglejte si scene v zaporedju, pozorno opazujte oblačila figur in predmete v sobah, saj so bili izbrani za dokumentacijo ljudske kulture Anatolije. Ne pozabite pogledati skozi okna; veranda in balkon prikazujejo notranji izgled tipične hiše v četrti Kaleiçi, kot je opisano.

Nato odprite vrata in vstopite v drugo stavbo. To je stara grško-pravoslavna cerkev, posvečena sv. Juriju; natančen datum gradnje ni znan, vendar je po napisu na njej bila leta 1863 temeljito obnovljena. Po letu 1920, ko je bila izvedena izmenjava prebivalstva, je izgubila svojo občino, dolgo časa se je uporabljala kot skladišče in je izgubila veliko svojih prvotnih lesenih elementov. Med obnovo je bila obnovljena v skladu s prvotno obliko, s pravokotnim tlorisom, eno ladjo in obokanimi stropi; strop je okrašen z ročno izdelanimi okraski v različnih odtenkih modre barve. Ko vstopite, najprej opazujte strop, nato pa vitrine. V glavni dvorani so razstavljeni keramike iz Çanakkale, ki jih zbira Suna in İnan Kıraç; na Wikipediji je zapisano, da je v tej zbirki tudi kitajski predmet v obliki zemljevidu Turčije. Nadstropje je namenjeno kratkotrajnim tematskim razstavam o različnih regijah; vprašajte na vhodu, kaj je

Mednarodno priznan svetovni zgodovinar in strokovnjak za turško kulturo, profesor Eyice, je v svoji objavi na spletni strani zapisal: "Ko se približujete minaretu Kesik Minare na ulici Hesapçı, se najprej oglejte minaret z daljave, saj njegovo ime in zgodovina izvirata iz njega. Ta edinstvena zgradba je eden redkih krajev, kjer lahko preberete dve tisočletji zgodovine starega mesta. Po informacijah na spletni strani guvernerstva, elementi zgradbe segajo vse do 2. stoletja, odkrivanja pa kažejo, da je v 5. stoletju na mestu starega templja zgrajena bazilika. Na spletni strani občine je zapisano, da je območje v helenističnem in rimskem obdobju služilo kot mestni trg, v zgodnjem bizantinskem obdobju pa je bila zgrajena cerkev Panhagia. V svoji objavi v enciklopediji TDV İslam Ansiklopedisi je Eyice opisal, da je bila zgradba večkrat prenovljena: srednji del, ki stoji na kamnitih stebrih, je kasneje preurejen v kvadratni stolp in pokrit s kupolo, vendar ni znano, ali je bila kupola iz opeke ali lesa. Na Wikipediji je dodano, da je bila zgradba poškodovana med arabskimi vpadi in obnovljena v 9. stoletju. Na koncu srednjega veka je bila med latinsko okupacijo Antalije uporabljena kot katoliška cerkev; Wikipedija to obdobje povezuje z letom 1361, ko je kralj Cipra prevzel mesto. V obdobju turške vladavine je bila spremenjena v mošejo. Na spletnih straneh guvernerstva in občine je zapisano, da je bila zgradba spremenjena v mošejo in ji dodan minaret s strani sina II. Bayezida, Şehzade Korkut, medtem ko Eyice poudarja, da ta povezava ni nujno pravilna in da bi lahko bila mošeja, ki jo je leta 1671 obiskal Evliya Çelebi, Hünkar Camii. Lokalno ime je Kesik Minare Camii, v virih pa se pojavlja tudi ime Cumanun Camii. Izvir imena je požar na prelomu 19. stoletja. Na spletni strani guvernerstva je zapisano, da je bila lesena konstrukcija minareta uničena v tem požaru in da se je ime od takrat ustalilo; občina navaja leto 1895, Wikipedija pa 1896. Po požaru je lesna streha izginila in zgradba je več kot sto let ostala kot ruševje; leta 1996 je Eyice v svoji objavi opisal zgradbo kot ruševje, obdano z varovalno steno. Po informacijah iz iste objave so tuje raziskovalce, ki so obiskali mesto na prelomu 19. in 20. stoletja, našli zapuščeno zgradbo, majhna obnova, ki se je začela okoli leta 80, ni bila zaključena, prav tako Za fotografijo poskusite ujeti sončno osvetljeno stran minareta popoldne. Ker je zgradba locirana v južnem delu starega mesta, kjer je ulična zasnova pravilna, sledite ulici proti jugu in po nekaj minutah se vam bo pred očmi prikazala cilindrična struktura stolpa Hıdırlık, kjer se konča obzidje. Viri: TDV Islam enciklopedija; Uprava regije Antalya; Mestna občina Antalya; BAKA; Wikipedia.

Rota se konča v kotu, kjer se Kaleiçi na jugu odpira proti parku Karaalioğlu, na mestu, kjer se obzidje konča ob morju. Po informacijah na spletni strani guvernerstva, stolp Hıdırlık predstavlja najjužnejšo točko obzidja; ima kvadratno podlago in cilindrično zgornjo polovico ter izvira že iz antike. Najprej obhodite stolp in opazujte njegovo strukturo: kvadratna podlaga in okrogla zgornja polovica. Na angleški Wikipediji je zapisano, da se domneva, da je bil stolp zgrajen v 2. stoletju s kvadratnim načrtom, a je bil še v istem stoletju preurejen v okroglo strukturo. Na spletni strani guvernerstva je opisana kot izredno trdna, z veliko kvadratno maso v notranjosti. Na spletni strani občine je opisana kot monumentalni grob, zgrajen v 1. ali 2. stoletju. Poiščite glavni vhod na vzhodni strani; reliefi dvanajstih "fascij" (prazgovitih palic) na obeh straneh vrat so podlaga za teorijo, da je bil stolp zgrajen v 1. stoletju v Attaleii v čast Marcusu Calpurnius Rufusu, ki je bil konzul, in njegovi družini. Po informacijah občine skozi ta vhod vodi dolg koridor do prostora v obliki križa, obdane z nišami. Druge viri navajajo različne funkcije. Članek, objavljen v reviji DergiPark, datira stolp v 2. stoletje in trdi, da ga je najverjetneje zgradil cesar Hadrijan, pri čemer ga opisuje kot svetilnik in stolp za opazovanje ladij, ki priplujejo v zaliv. Guvernerstvo tudi navaja, da se domneva, da je bil zaradi notranje strukture uporabljen za obrambo ali za prižig signalnih ognjišč. Vprašanje, ali je bil grob, svetilnik ali opazovalni stolp, ostaja odprto, in užitek ob obisku je razmisliti o vseh treh možnostih, ko stojite pred njim. Če je dostop omogočen, si oglejte majhno sobo v spodnjem nadstropju; po navedbah članka so na stenah ostanki fresk, ki so se skozi stoletja izgubljale zaradi vlage, nekateri viri pa to sobo opisujejo kot grobnico junaka. V zgornjem nadstropju je prostor, kjer lahko obhodite debelo steno. V bizantinski dobi je bil stolp vključen v obrambni sistem mesta in povezan s steno; na angleški Wikipediji je dodano, da so zgornji deli stolpa bili obnovljeni v seldžuški in otomanski dobi. Višina je v različnih virih navedena kot približno 14 metrov. Ker se lahko obisk spreminja, preverite na kraju samem, ali je dostop do notranjosti stolpa omogočen, in upoštevajte, da so lahko nekateri deli zaprti zaradi arheoloških izkopavanj Lahko se usedete na klop v parku in se spočijete, nato pa na tem mestu, kjer se končajo obzidje starega mesta, lahko povzamete zgodbo poti: začeli ste pri osmanskem stolpu za ure, obiskali ste dom iz 19. stoletja in staro cerkev, videli ste plastenjsko strukturo, ki sega od rimskega obdobja do osmanskega, in končali pri rimskem stolpu. Za vrnitev se lahko iz parka odpravite v smeri ulice Cumhuriyet in vstopite na avtobus, ali pa se po istih ulicah sprehodite do vrat Kale Kapısı in se vrnete na starinski tramvaj. Vir: Mestna občina Antalya; Uprava regije Antalya; DergiPark; Wikipedia.