Nezaket'le

Vsi tisti, ki so zaradi prijaznosti in skrbi za druge žrtve: tisti, ki v zimskem času v polni avtobusu potujejo v službo, ki v gostilcu ne morejo zapustiti kuhinje, ko pride gost, tisti, ki skrbijo za svoje nečake, kot da bi bili njihovi otroci, tisti, ki hitijo, da bi odpeljali svoje očete v bolnišnico, tisti, ki se bojijo, da bi kaj zlomili, in tisti, ki se bojijo, da bi koga užalili.
Rojeni ne s srebrno žlico v ustih, ampak taki, kot ste vi, jaz, mi, on, ki verjamemo, da lepota ni vse, in da bi bilo bolje začeti se boriti, preden je prepozno, saj je življenje težko.
Tukaj je gospa Nezaket.
Sem samska ženska, zaprta v svoji lastni svetovni conji.
Najprej je imela težave v lastni družini. Nespameten oče, mati, ki je imela težave s psihičnim zdravjem. Po snežnem popoldnevu se je vrnila iz šole in poskušala ogreti zmrznjene roke pri radiatorju, hkrati pa je bila obsedena s tem, da bi nenamerno potegnila vilico iz pladnja s sirom. Bila je obupana oseba, ki je komaj dosegla vrata, kjer je stal stari avtobus, ki ga je lastil gospod Hacı Hasan, in ki je bil poslikan v stilu hipijev. Gospa Nezaket je bila nežna ženska.
Na koncu, ga poslovimo.
"BREZ ZAKATA" ali "NE ZA ZAKAT" (odvisno od konteksta)