Jaz

Koffi Kwahulé, eden najpomembnejših sodobnih pisateljev, ki piše v francoščini, in njegovo delo "Jaz".
Čeprav je besedilo napisano kot drama, je v resnici glasbena partitura. Jezik je uporabljen v slogu jazza.
Kwahulé, ki temelji na estetiki glasbe, je bolj vibracija, ritem kot zgodba.
Tišina, eksplozije, ponovitve, improvizacije – to so elementi njegove dramaturgije.
Metoda ne posreduje zgodbe občinstvu, ampak ga potopi v zvočno okolje.

Predstava "Jaz", ki je kombinacija koncerta in gledališča, se osredotoča na teme travme, tišine, odpornosti...
Sram in razdvojenost se prenašata na odrsko predstavo. Zgodba je prikazana z dramatično realističnostjo.
Ne, povezava se vzpostavlja z glasbo. Jezik zločina se prepleta z jezikom žrtve, besedilo pa je...
Kot spirala, se pri vsakem ponovljenju poglablja vse bolj. Gre za več kot le zgodbo.
V mestu Jaz, kjer se združujejo gib, zvok in ritem, se posameznik poveže s svojo notranjostjo in se izraža kot eno samo orodje.
Firdes Üçlertoprağı na odru ne ustvarja le lika, ampak ustvarja tudi določen občutek, vibracijo.
Prestavlja vibracije traume na odru. To je nekaj, česar nihče drug, razen nas, ne more slišati.
Vendar pa, ko zapremo oči, nam to ime, ki ga slišimo, spominja na same sebe.