52 hertz

"Tako se dogaja konec sveta / Ne z gromom, ampak z vzdihom" - T.S. Eliot.

Štirje ženske, ki so preživle otroštvo, doživele izgube in ljubezni, so prvič življenje začele na otoku blizu Istanbulu. Ko izvejo, da bo otok v nekaj urah izginil, se odločijo, da se mu na poseben način poslovijo. Ta zadnja "igra" jih bo popeljala v spominih ohranjen kraje, ki so jih zaznamovali.
Ko se približujejo koncu svojega življenja, začnejo postavljati vprašanja o načinih, kako se spoprijemajo z življenjem, o svojih odnosih, o mestu, ki jim pripada, in o nasprotjih med željo po opaznosti in željo po neopaznosti.
Inače, ali bo ta preiskava zadostovala, da se prepreči uničenje otoka?
Igra, poimenovana po kitu, ki oddaja zvok na frekvenci 52 hercev, zaradi česar ga druge kitove ne zaznajo, in je zato poznan kot "najsamotnejši kit na svetu", spremlja zgodbo, v kateri ni vedno mogoče slišati.
"52 hertz" je gledališka uprizoritev, ki je nastala v kolektivnem procesu z uporabo tehnike improvizacije. Uporablja avtobiografske zgodbe igralk iz skupine Hangardz, ki ohranja armensko kulturno-umetniško tradicijo v Istanbulu. Predstava raziskuje teme spomina, nevidnosti in solidarnosti in jih prenaša na odr.