Sadabad ve Kağıthane Deresi Mesiresi

Sadabad je ime, ki se je v 18. stoletju pripisalo območju na obeh bregih reke Kağıthane, ki se razprostira do Zlato roga. V enciklopediji İslam navajajo, da ime pomeni "ugodna in cvetoča lokacija". Srednjevekovna dolina je bila ena izmed najljubših krajev za izlete za prebivalce Istanbul. Evliya Čelebi opisuje, da so tukaj zlatarji in izdelovalci usnja postavljali šotore, kjer so se zabavali in organizirali srečanja. Zlatarji, prodajalci pisarniških pripomočkov in izdelovalci usnja so na teh travnikih izvajali tudi obrede, povezanih s svojimi poklic. Spomladi je to območje veljalo za eno izmed glavnih destinacij za prebivalce, ki so želeli preživeti čas na prostem. V bizantinski dobi se je reka imenovala Barbysos, ime Kağıthane pa naj bi izviralo iz papirnic, ki so bile tukaj. V obdobju Bayezida II. je v dolini bila ustanovljena tovarna za izdelavo baruta, ki je delovala dolgo časa. V 16. stoletju sta bila zgrajena Imrahor česma in Imrahor palača; v obdobju Murada IV. pa je bila tukaj urejena palača in vrt v iranskem stilu. Območje je začelo pridobivati ugled v začetku 18. stoletja. Poroča se, da je leta 1717 razkošna gorska zabava, ki jo je v tem okolju organiziral veliki vezir Nevşehirli Damat İbrahim Paša, spodbudila sultana Ahmeda III., da je začel to območje ceniti. Leta 1722 je bil kanal pred palačo očiščen in preurejen v raven kanal z marmornimi obložki na obeh straneh. Poroča se, da so bili marmorni elementi tega kanala, imenovanega Cedvel-i Sim ali Srebrna reka, prineseni iz palače Kulelibahçe v Čengelköju. Ob kanalu so bili postavljeni nasipi, slapovi in ribniki; voda je tekla skozi majhne slapove in se zbirala v marmornih ribnikih. Poletna palača je bila dokončana v nekaj mesecih poleti 1722; viri navajajo različne datume končanja, med koncem julija in začetkom avgusta. Okoli palače so bili dodani paviljoni, mostovi in česme, država pa je spodbujala, da si vodilni predstavniki uredijo palače ob reki. Po podatkih županije Kağıthane je bilo tukaj zgrajenih 173 paviljonov na obeh bregove reke do Zlatega roga. Urejanje vrta in kanala je pogosto povezano s načrti, ki jih je prinesel Yirmisekiz Çelebi Mehmed Efendi, ki je pogosto potoval v Pariz. Arhitekt Sedad Hakkı Eldem je v svoji raziskavi iz leta 1977 trdil, da Sadabad ni zelo podoben francoski vrtni arhitekturi V bližini občinske stavbe je na prostem videti nekaj ohranjenih del palače. Na obali reke stoji mošeja Sadabad, ki je bila zgrajena leta 1863 za sultana Abdülaziza na mestu stare mošeje Hayrabad. Je lesena zgradba z enim minaretom in jo imenujejo tudi mošeja Aziziye. Po informacijah okrožne uprave so ohranjeni deli kamnitih ostankov palače, ki so bili zgrajeni za Atiye Sultan, še vedno vidni za avtobusno postajališče Kağıthane. Najboljši čas za obisk je pomlad, ko je to območje zgodovinsko najbolj obiskano. Zaradi ravne in kratke poti ob reki je ena ura hoje dovolj, da si ogledate ostanke in mošejo. Do središča Kağıthane lahko prispete z javnim prevozom; trenutne linije podzemne železnice in avtobusov preverite na spletnih straneh Metro İstanbul in İETT.