Lületaşı Müzesi

Muzej lule je muzej, ki razstavlja ročno izdelane predmete, izdelane iz lule, materiala, ki je simbol mesta Eskişehir. Nahaja se v urbanem območju Odunpazarı, v delu kompleksa Kurşunlu, ki je znan kot hanikah. Mestna občina Odunpazarı je muzej odprla za obisk leta 2008, območna kulturna služba pa ga predstavlja kot prvi muzej lule na svetu. Osnova zbirke so predmeti, ki so bili pridobljeni na mednarodnih festivalih lule, tekmovanjih rokodelstva in razstavah, ki jih od leta 1998 organizira guvernerstvo Eskişehir. Prvi korak pri ustanovitvi muzeja je bil nakup teh predmetov s strani območne uprave. Danes v muzeju najdemo približno 400 del, ki jih je ustvarilo 60 umetnikov. Lule je naravni magnezijev silikat, ki se nahaja v globokih plasteh zemlje, do 150 metrov. Znana je tudi pod imeni "morski pen", "meerschaum" in "sepiolit", v ljudskem jeziku pa jo imenujejo "Eskişehirski kamen". Nemška beseda "meerschaum" prav tako pomeni "morski pen". Kulturni portal navaja, da je Eskişehir edino območje na svetu, kjer se črni lule izkopava. Kamen se v zemlji nahaja v mokrem in mehkem stanju, zato ga po izkopavanju z nožem enostavno obdelujemo. Ko se posuši, postane trd in ohrani svojo obliko. Zaradi svoje porozne strukture, ki absorbira vlago, se že približno tri sto let uporablja za izdelavo kakovostnih pip. Za dostop do ležišč se iz površine izkopljejo vertikalne jame, nato pa se izvedejo vodoravne tunele, ki sledijo plasti, v kateri se nahaja kamen. To delo je v veliki meri odvisno od ročnega dela in dolgoletne izkušenosti. Umetniki se trudijo izbrati model, ki najbolj ustreza naravni obliki kamna, da bi zmanjšali odpadke. Izdelki se dolgo časa sušijo pri nizki temperaturi, nato pa jih fino brušijo in polirajo s potopitvijo v segreto čebelnjo vos. Kamen, ki absorbira vos, dobi barvo, ki spominja na slončevo kost, med kremno in svetlo rumeno. V muzeju je predstavljena tudi ljudska zgodba o odkritju lule. Po tej zgodbi je prvi, ki je izkopal kamen, bil veverica, nato pa je mladenič, ki je poskušal kamen obdelati, padel v globoko jamo in se nikoli ni vrnil. Zato obrtniki, ki delajo z lulo, veverico štejejo za začetnico svoje umetnosti. Poleg pip v vitrinah lahko vidite tudi kipce, okrasne predmete in reliefne prizore. Na nekaterih pipah so izrezane podrobne scene, ki prikazujejo grozdje, košarice in množico ljudi. Ker so Kompleks vključuje karavanseraj s toplilnico stekla in center za umetnost stekla, ter od leta 2010 tudi knjižnico v šolskem oddelku. Po informacijah občine Odunpazarı, leta 2017 je bil kompleks obogaten še z muzejom fotografije Osman Yaşar Tanaçan, ki predstavlja zbirko starih fotoaparatov. Na spletni strani občinske kulturne službe je navedeno, da je muzej odprt v ponedeljek, vstop pa je brezplačen; preverite si aktualne obratovalne čase pred obiskom. Do muzeja se lahko pride skozi zelenjavni vrt, preko stopnic. Ker je muzej združen v eni zgradbi, je obisk relativno kratek in ga lahko kombinirate z obiskom drugih delov kompleksa. Če želite videti, kako se danes obdelujejo dimniška stekla, se lahko po obisku muzeja sprehodite do delavnic v tržnici Atlıhan El Sanatları. Kompleks se nahaja tik ob tradicionalnih hišah Odunpazarı in do njega lahko prispete peš iz središča mesta po ulici Hamamyolu.