Kubadabad Sarayı

Kubadabad palača je kompleks palač iz obdobja Anadolskega sultanata Seljuk, ki se nahaja na skalnati polotok ob južozahodni obali jezera Beyşehir, ob podnožju gorovja Anamas. Kulturni portal in enciklopedija TDV jo opisujeta kot edinstveno ohranjeno palačo iz obdobja Seljukov in edini znan kompleks palač iz tega obdobja. Palačo je zgradil sultan I. Alaeddin Keykubad. Kulturni portal opisuje, da je sultan, med potjo od Kayserija do Antalije, bil navdušen nad območjem ob jezeru in je ukazal izgradnjo palače. Po Wikipediji so ostanki palače ob cesti Beyşehir-Isparta, v mejah vasi Gölyaka. Datum izgradnje se v zgodovinskih virih nekoliko razlikuje. TDV in Wikipedija navajata, da je gradnja potekala med letoma 1226 in 1236, medtem ko Kulturni portal navaja, da je palača zgrajena leta 1236. Gradnjo je vodil Sadeddin Köpek, ki je bil arhitekt, slikar in tudi sultanov lovski upravnik. Seljuški zgodovinar Ibn Bibi piše, da je sultan tesno sodeloval pri načrtovanju palače in je celo sam načrtoval razporeditev sob. Znano je, da je Sadeddin Köpek znotraj kompleksa zgradil tudi majhno palačo zase. Palača je bila stoletja pozabljena, njeni ostanki pa so bili dolgo zamenjani z ostanki bizantinskega obdobja. Po navedbah guvernerstva Konye sta Ibrahim Hakkı Konyalı in Osman Turan poudarila, da bi morala palača biti v bližini Beyşehira, medtem ko je direktor muzej Konye, Zeki Oral, njeno lokacijo določil že leta 1949. Prve znanstvene izkopavanja je izvedla Katharina Otto-Dorn leta 1965 in 1966, s katerimi so bile odkriti glavne dele palače. Izkopavanja so se leta 1980 pod vodstvom Rüçhan Arık ponovno začela in potekajo neprekinjeno. Wikipedija navaja, da je od leta 2017 vodja izkopavanj Muharrem Çeken. Izkopavanja so razkrila obsežen kompleks zgradb. V območju, obdano z nizko zidu, sta dve glavni zgrbi, imenovani Velika palača in Mala palača, ter ostanki približno dvajset drugih zgradb. TDV in Wikipedija navajata, da med temi so tudi dvodelna ladjedelnica, kopelišče, peč, kuhinja, skladišče in bivališča za vojake, ter da kompleks vključuje tudi veliko lovišče. Velika palača je približno 50 metrov dolga in 35 metrov široka, spredaj pa se razprostira široka terasa, ki se razteza proti jezeru. Ugotovljeno je bilo, da je dvignjen del dvorane v sredini, ki gleda proti jezeru, tronska dvorana. Površina ob obali je približno 5. Veliko število teh kitajskih izdelkov in reliefnih okrasnih elementov, izdelanih s kalupi, je danes razstavljenih v Muzeju kitajskih umetnin v Karatayevi medresi v Konyi. Danes vidite arheološko najdišče, ne pa stojijo palače. Temelne stene, zaporedje sob in zaščitne konstrukcije, ki pokrivajo nekatere dele, se raztezajo po ravnici ob jezeru. Med sprehodom po ostankih sledite načrtom sob in se odpravite do roba terase, ki gleda proti jezeru; od tam je najbolje razumeti, zakaj je bila palača zgrajena na tem območju. Na majhni otokovi, ki se nahaja tik nasproti obale, so ostanki gradu Kız Kalesi, ki naj bi bil zgrajen za obrambo palače. Uprava Konye navaja, da so izkopavanja še vedno v teku, zato je morda nekatere dele ne bo mogoče obiskati. Za najnovejše informacije o obisku se je treba obrniti na službo za kulturo in turizem občine Konya. Uprava Konye tudi navaja, da je palača približno 60 kilometrov zahodno od Beyşehira. Dostop do območja z javnim prevozom ni praktičen, potrebno je uporabiti zasebno vozilo. Ogled kitajskih izdelkov v Karatayevi medresi pred ali po obisku palače dopolnjuje doživetje arheološkega najdišča.