Karabel Kaya Kabartması

Karabel Kaya Kabartması je skalni spomenik iz obdobja Hetitov, izklesan v pobočju hriba na poti med okraji Kemalpaşa in Torbalı v bližini prelaza Karabel. Po Wikipediji se prelaz nahaja med goro Nif, ki je najzahodnejši del gorovja Bozdağ, in preostalim delom gorovja, ki se razteza proti vzhodu, ter je oddaljen približno 20 kilometrov od Izmirja. Kabartma velja za eno najstarejših zgodovinskih ostankov v regiji Egejskega morja. Vsak, ki potuje skozi prelaz med Kemalpašo in Torbalijem, dejansko potuje v bližini spomenika, starega več kot 1300 let. Po podatkih Kulturnega inventarja je kabartma vklesan v nišo, ki je približno 2,5 metra visoka in 1,5 metra široka. V niši je upodobljen moški lik, ki gre desno, v levi roki drži kopje, v desni pa lok. V prostoru med glavo in kopjem se nahaja trivrstni luvijski hieroglifski napis, ki je zelo obrabljen in težko berljiv. V znanstvenem svetu je ta spomenik znan kot Karabel A. Dolgo časa so razpravljali o tem, koga predstavlja kabartma. Po podatkih Kulturnega inventarja je zgodovinar Herodot, ki je živel v 5. stoletju pred našim štetjem, pisal o dveh ljudeh, izklesanih v skalo v Ioniiji, ki sta imela v desni roki kopje, v levi pa lok in puščico, in ju povezoval z egipčanskim kraljem Sesostrisom. Predpostavlja se, da je kabartma v Karabelu eden od spomenikov, o katerih je pisal Herodot. Ista vir navaja, da je prelaz blizu antike ceste Sard-Smyrna, vendar se dejansko nahaja na cesti Sard-Efes, kar pomeni, da se je Herodot morda zmotil ali pa je pisal o drugih podobnih spomenikih. V modernem obdobju je bil spomenik leta 1839 zabeležen s strani francoskega potnika Charlesa Texiera, njegova risba pa je bila objavljena leta 1862. Po Wikipediji v angleščini je kabartma leta 1840 videl tudi Karl Richard Lepsius, oba pa sta ga ocenila kot egipčanski artefakt. Heinrich Kiepert je leta 1843 primerjal kabartma z reliefi v Yazılıkaya, blizu Boğazköya, in s tem zavrnil to teorijo. V naslednjih letih so številni znanstveniki, kot so Kurt Bittel, Hans Gustav Güterbock in Ekrem Akurgal, dokazali, da je spomenik povezan s kulturo Hetitov. Najbolj sprejeto branje napisa je leta 1998 opravil David Hawkins. Po prevodu, ki ga je objavila Hürriyet, napis predstavlja kralja Tarkasnava iz države Mira, sina kralja Alantallija in vnuka drugega kralja iz države Mira. Država Mira je Po podatkih kulturnega inventarja, približno 100 metrov severno od glavne reliefne slike sta bili najdeni še dve ločeni reliefni sliki, poslikani z luvijskimi hieroglifmi. Vse tri umetnine so bile med letoma 1977 in 1982 uničene med gradbenimi deli. Wikipedia navaja, da je Kazım Dirik, ki je bil guverner Izmirja med letoma 1926 in 1935, naročil okrasni znak z motivi, da bi označil lokacijo reliefne slike, vendar je ta znak uničen med širitvijo ceste. Danes je od spomenika vidna le stopnica, ki vodi do njega. Reliefna slika je v zadnjih letih utrpela veliko škodo. Po poročilu časnika Hürriyet iz leta 2019 je arheolog Nezih Başgelen leta 2016 fotografiral, kako je na reliefno sliko prelili kislino. Po tem poročilu so iskalci zakladov leta 2019 s pomočjo orodij poškodovali spomenik, saj so menili, da se pod njim skriva zaklad; kulturni inventar tudi navaja, da je spodnji del reliefne slike skoraj popolnoma uničen. Zato danes obiskovalci lahko opazijo predvsem zgornji del figure in okvir niše. Za obisk je treba slediti cesti Kemalpaşa-Torbalı in se ustaviti na začetku stopnic pri vhodu. Po informacijah spletne strani Yolcu360 na tem mestu ni posebne infrastrukture, zato je priporočljivo nositi primerno obutev, saj se nahaja ob cesti. Ne dotikajte se reliefne slike, ne plezajte po skalah pred nišo in bodite pozorni na promet. Popoldne, ko sonce sije na južno stran, so linije reliefne slike na fotografijah bolj vidne. Po informacijah istega vodnika je ob reliefni sliki urejeno območje Karabel, ki je primerno za počitek v senci borovcev; najbolj praktičen način za dostop je z osebnim vozilom iz centra Kemalpaše ali iz Torbalıja.