II. Bayezid Köprüsü (Geyve)

II. Bayezidov most je kamniti most, ki se nahaja v okrožju Geyve in povezuje naselji Alifuatpaşa in Geyve. Prečka reko Sakarya. V ljudskem jeziku ga imenujejo tudi most Alifuatpaşa. Po članku Semavija Eyiceja v enciklopediji TDV İslam, je most omogočal prečkanje reke na zgodovinski poti Geyve-Göynük. Brošura občine poudarja, da se je most nahajal na pomembnem križišču ceste Istanbul-Bagdad. Sedemvrstni arabski napis na mostu sporoča, da ga je zgradil sultan II. Bayezid leta 901 po hidžri, kar ustreza letoma 1495-1496 po gregorijanskem koledarju. Napis je vklesan v marmorno ploščo in se nahaja v izboklini na strani Geyve, nad nišo v obliki mihraba. Okvir plošče je okrašen z reliefnimi motivi. Uprava za kulturo in turizem poudarja, da je okras v slogu rumeli in şakayıklı, kar predstavlja zgodovinski primer turškega okrasnega sloga iz konca 15. stoletja. Na zadnji strani konstrukcije se nahaja druga, kvadratna ploča. V njej je zelo dragocen primer kaligrafije, oblikovan v obliki medaljona; Eyice opisuje, da se je ta besedilo razširilo iz središča. Pod medaljonom je napis "Delo revnega Abdullaha", pod katerim je ime arhitekta Murada ibn Abdullaha. Na podlagi teh podpisov Eyice domneva, da je most zasnoval arhitekt Murad, sin Abdullaha, gradnjo pa je izvedel mojster po imenu Abdullah. Uprava za kulturo in turizem pa pripisuje načrtovanje mostu arhitektu in inženirju Fakir Abdullahu, ki je deloval pod sultonom II. Bayezidom; viri se v tem pogledu razlikujejo. Znano je, da je na tem mestu obstajal starejši prehod. Kot poroča Eyice, je Orhan Gazi obnovil stari most čez reko Sakarya in je v bližini ustanovil vas Köprübaşı, katere prebivalce je zadolžil za vzdrževanje tega mostu. II. Bayezid je novi most zgradil od temelja približno 150 metrov južno od te stare strukture. Uprava za kulturo in turizem navaja, da so ostanki bizantinskega mostu še danes vidni na otočku severno od današnjega mostu. Dimenzije so v različnih virih različne. Uprava za kulturo in turizem in portal Kultura navajata dolžino mostu 150 metrov, širino 5,60 metra in širino od roba do roba 6,30 metra, skupaj s ograjami, ter omenjata štirinajst lokov. Enciklopedija TDV İslam, ki se sklicuje na meritve Gülgün Tunç, navaja dolžino 196,50 metra in širino 5,50 metra, ter piše, da Leta 1810 je član diplomatske delegacije, ki je obiskala Iran, zapisal, da je eden od lokov mostu porušen. Potovalna zgodovina, objavljena leta 1864, pa je opisala, da sta dva loka porušena in da je bila manjkajoča dela nadomeščena z lesom. Čeprav so leta 1889-1890 opravili raziskave za obnovo z uporabo kamna, projekt ni bil izveden. Med turško vojno za neodvisnost je majhna enota pod poveljstvom Ali Fuata (Cebesoya) 17. maja 1920 branila most. Po informacijah Ministrstva za kulturo in turizem, je zgradba ob mostu oktobra 1989 odprta kot muzej Kuvayı Milliye in Ali Fuat Cebesoy. Med obnovo leta 1949 niso obnovili porušenih lokov, temveč so namesto lesene nadomestitve zgradili trdnejši del iz jekla, ki ga danes vidimo v sredini mostu. Ko prispete do mostu, se poskusite od ene od obeh strani ogledati celotno podobo; prehod med kamnitimi loki in jeklenim delom vam v enem pogledu pripoveduje zgodovino tega mostu, ki sega že pet stoletij. Nato se preselite na stran Geyve in si podrobno oglejte napis na stolpu, ter opazujte drobne okrasne elemente na okvirju. Ob pogledu na rečno obalo se poskusite najti ostanke starega mostu na otočku na severu. Most je še vedno odprt za promet, zato bodite med hojo po njem pozorni na vozila. V tem muzeju so razstavljeni fotografije, zemljevidi in dokumenti iz obdobja Kuvayı Milliye, ter predmeti, ki so pripadali Ali Fuatu Cebesoyu. Muzej je odprt od ponedeljka do nedelje; obratovalni čas preverite na spletni strani Ministrstva za kulturo in turizem. Most se nahaja približno 30 kilometrov od središča Sakariye in je dostopen po asfaltirani cesti v vseh letnih časih. Ker se nahaja ob železniški progi Alifuatpaşa, je možno priti tudi z vlakom. Od tukaj pot, ki vodi v zgodovinske hiše Taraklıja, sledi rečnemu dnu.