Ihlamur Kasrı
Prijavi se za všečke in ocene
Tako zgodovina kot narava se srečata v elegantnem prostoru Ihlamur Kasrı.
O prizorišču
Beşiktaş, Yıldiz in Nişantaşı pobočja med Ihlamur dolino, zgodovinski viri kažejo, da je bila od 18. stoletja do začetka 20. stoletja dolina, skozi katero je tekla Fulya reka, zasenčena z lipami in platani, zeleno območje za rekreacijo.
Danes je prvi del doline, kjer se nahajajo poletne rezidence, v času sultana III. Ahmeda (1703-1730) pripadal vinogradniku Hacı Hüseyin Ağa, nato pa je bil prenesen v državno zakladnico in spremenjen v cesarsko vrtno posest. V drugem delu, ki se dviga proti Yıldizu, je bilo v času sultana III. Selima (1789-1807) in sultana II. Mahmud (1808-1839) organiziranih strelskih tekmovanj s strelci, kar je razvidno iz nekaterih ohranjenih spominskih kamnov. Na teh spominskih kamnih so zapisane razdalje, stopnje in datumi strelov sultanov na posode napolnjene z vodo. V času sultana Abdülmecida (1839-1861) je bil dodan tretji del doline, imenovan "Muhabbet Bahçesi", kjer so potekala dela za ozelenitev in ureditev z nasipi.
Francoski pesnik Lamartine je leta 1846, ko je bil gost sultana, opisal Ihlamur in okolico v svojih spominih:
“…V vrtu nasproti stavbe so bili lepi sadni drevesi in veliki lipi, po katerih je dolina dobila ime. Pred tremi stopnicami, ki vodijo do poletne rezidence, je bila majhna fontana, ki ni mogla doseči vej jasmina, in je z nežnim šumenjem kapljala v marmorni bazen. Ihlamur je najljubša poletna rezidenca sultana; tukaj se sprošča in razmišlja.”
Namesto te skromne vinogradniške poletne rezidence je sultan Abdülmecid med leti 1849-1855 zgradil dve poletni rezidenci in ju poimenoval "Nüzhetiye", kar pomeni "prostor za sprostitev, svežino, veselje, srečo".
V času sultana Abdülaziza (1861-1876) so se v hasbahče občasno organizirali različni zabavni dogodki in borbe med bojevniki. V naslednjih letih so Ihlamur poletne rezidence ostale priljubljena destinacija za izlete sultana in njegove družine, po razglasitvi republike pa je bila leta 1951 predana v uporabo Mestni občini Istanbul s strani Velike narodne skupščine Turčije in preurejena v "Muzej Tanzimat".