Hünkar Köşkü Müzesi

Muzej Hünkar Köşkü je dvonadstropna vila, ki se nahaja na jugu Burse, v okrožju Yıldırım, ob podnožju gore Uludağ, z razgledom na mesto. Po informacijah na spletni strani Uprave za muzeje v Bersi, je bila vila zgrajena leta 1844 kot lovska koča po naročilu tedanjega guvernerja Burse, Mehmeta Salih Paše, za obisk sultana Abdülmecida. Ista vir navaja, da je bila vila zgrajena v samo 19 dneh s pomočjo številnih mojstrov, da bi bila dokončana pravočasno za prihod sultana. Kulturni portal navaja leto izgradnje kot 1859, medtem ko spletna stran muzeja in Wikipedia navajata leto 1844. Zato je najvarnejše šteti, da je bila zgrajena v drugi polovici leta 1840. Na spletni strani muzeja je zapisano, da je vila edina stavba v Bersi, ki je bila zgrajena v zahodnem slogu po obdobju Tanzimat in nosi ime Kasr-ı Hümayun. Vila je gostila tri sultane. Sultan Abdülmecid je v njej bival od 29. junija do 2. julija 1844, sultan Abdülaziz 18. aprila 1862, sultan Mehmed V. Rešad pa 23. avgusta 1909. Območje z drevesi na severni strani vile, kjer so sultani pozdravljali ljudi, se je imenovalo "temenna", kar pomeni "mesto pozdravljanja"; ime soseske Temenyeri izvira od tega območja, kot je zapisano na spletni strani muzeja. Vila se je sčasoma imenovala tudi Kasr-ı Milli, Cumhuriyet Köşkü in Atatürk Köşkü. Vila je imela pomembno vlogo tudi v obdobju Republike. Leta 1922 je Mustafa Kemal Atatürk in vodja vojske v boju za neodvisnost bival v vili 12 dni; Wikipedia navaja, da se je ta prvi obisk začel 16. oktobra 1922 in da so v vili potekala pogajanja za mirovno pogodbo v Lozanu. Atatürk je v vili bival tudi med obiski Burse leta 1925, 1931 in 1935; zato se vila imenuje tudi Atatürk Köşkü. Burska Sabiha Gökçen se je leta 1925 spoznala z Atatürkom v vrtu vile in postala njegova posinovljena hčerka. Po informacijah kulturnega portala je arhitektura vile v francoskem imperijskem slogu, notranja oprema pa odraža značilnosti 19. stoletja. Stene so ometane in obložene z leseno letvico in tankimi letvicami; v vrtu se nahaja fontana, obložena s keramičnimi ploščicami iz Kütahye, ter službena soba in garaža. Najbolj zanimive elemente za obiskovalce so okrasni motivi na stropu, originalni predmeti, ki odražajo obdobje, in vrt s pogled Lesena stopnica z rezbariji vodi v klet, kjer skozi okroglo obokano vhodno vrato prestopite v sobo z bazenom. Ta prijetna soba, poimenovana po majhnem bazenu v sredini, se je v preteklosti uporabljala poleti, danes pa je namenjena začasnim razstavam. Tukaj je razstavljena ena izmed prvih turških zastav, datirana v leto 1925, s simbolom predsedniške uprave v kotu. Jedilnica, ki se nahaja na vzhodni strani sobe z bazenom, je najbolj veličastna del kleti. V sredini stoji orehova miza z ovalnimi robovi in 14 sedežev. Figura leva, ki se nahaja v sredini stropa, se zahvaljujoč perspektivi zdi, da se obrača proti vsakemu, ki jo gleda iz različnih kotov, zato se soba imenuje tudi "soba z levom". Muzejska spletna stran poudarja, da je to eden od prvih primerov ločene jedilnice, ki se je pojavila v otomanskih vilah in palačah v 19. stoletju. Vila je bila obnovljena v letih 1982-1983, nato pa je bila leta 1995 restavrirana s sodelovanjem Direktorata za nacionalne palače in Mestne občine Bursa, pri čemer so predmeti v notranjosti vrnuti v prvotno stanje v delavnicah palače Dolmabahçe. Muzej je bil odprt leta 2003 kot muzej, ki ga upravlja Mestna občina. Vsi predmeti, razstavljeni v muzeju, so originalni predmeti vile. Po informacijah iz Wikipedije, so leta 2015 dodane silikonske skulpture treh sultanov, ki so živeli v vili, ter Ataturka. Stara službena zgrada v vrtu se od leta 2009 uporablja kot družbeni center občine, v vrtu pa lahko obiščete zunanjo razstavo, ki prikazuje vile v Bursi. Muzej je zaprt ob ponedeljkih, 1. januarja in prvih dneh verskih praznikov; odpiralni čas in pogoji za obisk so na voljo na spletni strani bursamuze.com. V muzej se sprejme omejeno število obiskovalcev, prednost pa imajo rezervirane skupine; v dneh z več obiskovalci lahko pride do kratke čakalne dobe. Fotografiranje s fotoaparati, kamerami in mobilnimi telefoni ni dovoljeno v notranjih prostorih; med obiskom se priporoča, da ostanete na določenih preprogah in se ne dotikate predmetov. Obisk traja približno 15-20 minut; za ogled vrta in razgleda priporočamo, da namenite še toliko časa, še posebej v bližini sončnega zahoda, ko je pogled na ravnico še posebej lep. Muzej nima lastnega parkirišča. Najlažji način za prihod s javnim prevozom je avtobus Burulaş številka 37, ki odhaja od postaje Heykel in pot