Çatalhöyük

Čatalhöyük je neolitska naselbina, ki se nahaja 52 kilometrov južno od Konye, približno 10 kilometrov od središča okrožja Çumra, v polju Konye, med polji pšenice. Mesto, ki se razprostira na približno 14 hektarjih, obsega 18 plastev naselbin, ki segajo od leta 7400 do 6200 pr. n. št. Leta 2012 je bila vključena na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO, ker je priča prehodu k sedežem, začetku kmetijstva in prehodu od podeželske k mestni življenju. Ime izvira od dveh hribov, ki stojita drug poleg drugega. Ker je na griču dve vzvišini različnih višin, je dobil ime "čatal" (vilica). Glavni grič na vzhodu je bil poseljen v neolitiku in predstavlja srce naselbine s površino približno 12,5 hektarja in višino do 20 metrov nad ravnico. Manjši grič na zahodu pa je bil uporabljen od zgodnjega kalolitika, približno leta 5600 pr. n. št. V preteklosti je potok Çarşamba tekel med obema gričema. Naselbino je leta 1958 odkrila angleška arheologinja James Mellaart med raziskavami na tem območju. Ekipa Mellaart je med letoma 1961 in 1965 izvedla štiri arheološka izkopavanja, ki so pokazala, da je Anatolija v neolitiku predstavljala pomemben kulturni center. Izkopavanja so se leta 1993 nadaljevala pod vodstvom Iana Hodderja s Cambridgeske univerze in so se nadaljevala do leta 2018 z mednarodno ekipo. Po koncu projekta Hodderja je bilo izvedeno sporočilo na uradni spletni strani projekta, da se izkopavanja nadaljujejo z ekipi turških univerz. Edinstvenost Čatalhöyüka je v načinu gradnje. Hiše so bile zgrajene ena ob drugi, brez ulic med njimi. Ljudje so hodili po ravnih strehah, v hiše pa so vstopali skozi luknje v strehi s lesenimi stopnicami. Hiše so bile zgrajene iz opeke, s podpornimi lesenimi stebri, ki so podpirali ravno streho, na kateri je bila stlačena glina. Vsaka hiša običajno obseva glavno sobo in skladišče; v glavni sobi so bili ognjišče, peč in dvignjene klopi. Notranjost hiš je bila večkrat ometana z belo malto, pri čemer je bilo v približno 3 centimetre debeli plasti malte 160 plasti. Po približno 80 letih uporabe je bila hiša očistena in napolnjena, nato pa je bila na istem mestu zgrajena nova hiša. Prav ta cikel obnovitve je povzročil naraščanje griča. Med izkopavanji je bilo ugotovljeno, da Ženske skulpture, izdelane iz opečene glina, so med najbolj znanimi primeri neolitne umetnosti, saj se domneva, da simbolizirajo obilje. Arheološke najdbe so shranjene v Arheološkem muzeju v Konyi; del je razstavljen, ostalo pa se hrani v skladiščih. Znana slika zemljevida pa je razstavljena v Muzeju anatolskih civilizacij v Ankari. Arheološko najdišče je pokrito z velikimi zaščitnimi konstrukcijami, obiskovalci pa lahko skozi odprtine opazujejo ostanke hiš pod temi konstrukcijami. Vzhodni grič je bil zapuščen po neolitni dobi in je bil kasneje ponovno uporabljen v obdobjih Frigov, helenističnem, rimskem in bizantskem. Na spletni strani ministrstva je navedeno, da je severna zaščitna konstrukcija trenutno zaprta za obisk, zato preverite, ali se je to stanje spremenilo, preden odpotujete. Arheološko najdišče upravlja Ministrstvo za kulturo in turizem, za turške državljane pa velja Muzejska kartica; trenutne obratovalne čase lahko preverite na spletni strani muze.gov.tr. Najlažji način za dostop do Çatalhöyük je z avtomobilom po cesti, ki vodi iz Konye proti Çumri. Priporočljivo je, da najprej obiščete arheološki muzej v Konyi, da si ogledate najdbe, nato pa se odpravite na samo najdišče, saj vam bo to pomagalo bolje razumeti videne ostanke. Na ravnici ni sence, zato je v poletnih mesecih priporočljivo, da prispete zgodaj zjutraj in s seboj vzamete vodo.