Alaeddin Tepesi

Alaeddin Tepesi je grič, ki se dviguje v središču mesta Konya in je nastal s kopičenjem materiala skozi tisoče let. Okoli njega se je oblikovala celotna zgodovina mesta. Grič, ki se nahaja blizu zahodnega roba Konyske ravnine, je ovalna oblika, približno 45 metre visoka, dolga 45 metrov in široka 35 metrov. V enciklopediji TDV İslam Ansiklopedisi je zapisano, da je to majhno dvigovanje bilo prvo naselje mesta, čigar ustanovitelja ni znan. Arheološka izkopavanja, ki jih je leta 1941 izvedla Turška zgodovinska akademija, so pokazala, da se je prvo naselje na griču začelo že v zgodnjem bronastem veku, okoli leta 3000 pr. n. št. Kasneje je bil grič pod vplivom Hetitov, Frigijcev, Lidiancev in Perzijcev. Verjame se, da je ime mesta izhaja iz frigijskega imena "Kawania", ki se je v grščini spremenilo v "Konion" in v rimski in bizantinski dobi v "İkonion". Fragmenti figurativnih posod iz obdobja Frigijcev, ki so razstavljeni v Arheološkem muzeju v Konyi, so prav tako prišli iz tega griča. V rimski in bizantinski dobi so bile obzidje, ki obkroža grič, obnovljene, mesto pa se je razširilo znotraj in okoli tega obzidja. Na koncu 11. stoletja je bila Konya prestolnica Anadolijskega seldžukskega sultanata, na katerega se je na severni strani griča zgradila seldžuska palača. Velika seldžuska mošeja Alaeddin Camii, ki se nahaja na severni strani griča in je bila zgrajena leta 1220, je še danes najbolj prepoznavna znamenitost griča. V seldžukskem obdobju je bila trdnjava na griču notranja trdnjava mesta; mesto, ki se je razširilo, je bilo leta 1221 obkroženo z novim zunanjim obzidjem in stolpi, dolgim približno 4 kilometre. Trdnjava na griču je izgubila pomen, ko je bila zgrajena nova notranja trdnjava na zahodu, imenovana Ahmedek. Na severni strani griča, na stolpu, stoji seldžuska vila, ki je edini ohranjeni del palače. Vila, ki je znana kot Alaeddin Köşkü, je po mnenju enciklopedije TDV İslam Ansiklopedisi iz obdobja sultana II. Kılıçarslana (1155-1192), saj so na oknih vidne okrasne plošče. Evliya Çelebi poroča, da je sultan Alaeddin Keykubad obnovil vilo po potresu in da je bila po njem poimenovana. Vila je bila kasneje uporabljena s strani Karamanoğullari, nato pa je služila kot bivališče za osmanske namestnike, preden je bila zapuš Izkopavanja iz vile iz leta 1941 so danes razstavljena v bližnjem muzeju keramičnih del Karatay Medrese. Nekateri drugi deli so razpršeni po muzejih v Istanbulu, Berlinu in Parizu. V obdobju otomanske vladavine je sultan Mehmed II. po zasedbi Konye leta 1468 obnovil porušene obrambne zidove. Charles Texier, ki je mesto obiskal v sredini 19. stoletja, je opisal, kako so kamni iz zidov odstranjeni in uporabljeni pri novogradnjah. Po podatkih Islamske enciklopedije TDV danes ni ostalo nobenega ohranjenega dela niti zunanjih, niti notranjih zidov, razen ostankov stolpa, na katerem je stala vila. Hrib je bil konec 19. stoletja očiščen od hiš in nato, po letu 1910, posajen z drevesi, s čimer je postal park za oddih v mestu. Kamnita vodna posoda z dvema lokoma, ki jo je dal zgraditi guverner Ferid Paša, da bi rešil mesto od pomanjkanja vode, je bila odprta leta 1902 in uporabljena do leta 1954. Leta 1982 je bil hrib uvrščen na seznam arheoloških, zgodovinskih in naravnih območij. Danes je hrib park v središču mesta, kjer se lahko sprehodite med zelenimi travniki, borovci in s senčnimi potmi. Priporočljivo je začeti sprehod pri ostankih vile na severni strani hriba in nadaljevati po poteh, ki obkrožajo hrib. Iz obvoza je jasno vidno, kako se hrib dviguje nad ravninskim terenom, kar kaže na obsežnost akumulacije materiala skozi tisočletja. Obvečajte se o delovnih časih muzejskih zgradb na uradnih spletnih straneh. Obvečajte se o delovnih časih muzejskih zgradb na uradnih spletnih straneh. Obvečajte se o delovnih časih muzejskih zgradb na uradnih spletnih straneh. Obvečajte se o delovnih časih muzejskih zgradb na uradnih spletnih straneh. Obvečajte se o delovnih časih muzejskih zgradb na uradnih spletnih straneh. Obvečajte se o delovnih časih muzejskih zgradb na uradnih spletnih straneh. Obvečajte se o delovnih časih muzejskih zgradb na uradnih spletnih straneh. Obvečajte se o delovnih časih muzejskih zgradb na uradnih spletnih straneh. Obvečajte se o delovnih časih muzejskih zgradb na uradnih spletnih straneh. Obvečajte se o delovnih časih muzejskih zgradb na uradnih spletnih straneh. Obvečajte se o delovnih časih muzejskih zgradb na uradnih spletnih straneh. Obvečajte se o delovnih časih muzejskih