Afyonkarahisar Kalesi

Grad Afyonkarahisar se nahaja na vrh pečine, ki je dala ime mestu, in je vidna iz katere koli točke mesta. Ta pečina, ki je vulkanska formacija, se dviguje približno 226 metrov nad okoliško ravnico. Kulturni portal jo opisuje kot naravno pečino, ki se dviguje med starimi hišami Afyonkarahisara. Temna barva pečine in utrdba na njenem vrhu sta izvor imena Karahisar. Zgodovina gradu sega v obdobje Hetitov. Po navedbah Ministrstva za kulturo in turizem je bila ta pečina leta okoli 1350 pr. n. št. med vojaško kampanjo hetitskega kralja Muršila II proti Arzavi uporabljena kot utrjena pozicija in takrat je dobila ime Hapanuva, kar pomeni "visoka pečina". Viri navajajo, da je to ime opisovalo njeno lokacijo. Na vrhu pečine so ostanki kulture Frigijcev, ki so živeli v Anatoliji med letoma 1200 in 700 pr. n. št. Ista vir navajajo prisotnost skalnih izklesanih območij in štirih velikih cistern. V obdobju Rimljanov in Bizantincev so na pečino zgradili obrambne zidove, s čimer je dobila današnjo podobo gradu. V bizantinskem obdobju se je to območje imenovalo Akroinon. V enciklopediji TDV Islam se omenja, da se domneva, da je Akroinon, ki se omenja v bizantinskih virih, ta pečina. Po podatkih angleške Wikipedije se je leta 740 v bližini gradu odvila velika bitka med bizantinsko vojsko in vojsko Omejadov. Legende pravijo, da je v tej bitki umrl tudi Seyyid Battal Gazi. Iz napisa na bližnjem mostu Altıgöz izhaja, da je mesto v začetku 13. stoletja prišlo pod turško vladavino. V obdobju Seldžukov je grad pridobil pomembnost kot mesto, kjer je bila shranjena državna zakladnica. V času sultana I. Alaeddin Keykubada je arhitekt Mimar Bedrettin Gevhertaş leta 1235 obnovil obrambne zidove. V tem obdobju so v notranjosti gradu zgradili majhno mošejo in palačo. Po navedbah turške Wikipedije se je gradu zaradi shranjevanja zakladnic reklo tudi Hisar-ı Devlet. Ime seldžuskega ministra Sahip Ata Fahreddin Alija je pripeljalo do tega, da se je mesto začelo imenovati Karahisar-ı Sahip. V obdobju Osmanskega cesarstva je sultan II. Selim leta 1573 odredil obnovo obrambnih zidanih stolpov, cistern in stolpov. Evliya Čelebi je v 17. stoletju zapisal, da je v gradu približno dve stoti stražarjev in političnih zapornikov. Po obdobju Tanzimat je grad postopoma izgubil svojo vojaško pomembnost. V enciklopediji TD Poleti, v času največje vročine, na skali ni sence; zato je priporočljivo, da se odpravite zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, saj bo takrat bolj prijetno in bo svetloba bolj ugodna. Med sprehodom skozi ostanke obzidja si oglejte v skalo izrezane cisterne in temelje starih zgradb. Z vrha se razprostira pogled na mesto, ki se razteza po ravnici, ter na kupole, minarete in hribe, ki se raztezajo v oddaljenem Frigijskem višavju. Na vrhu lahko piha močan veter, zato bodite pozorni na območja brez ograje, še posebej, če ste z otroki. Za najnovejše informacije o obisku in morebitnih obratovalnih časih se obrnite na lokalno službo za kulturo in turizem ali na občino. Po sestopu je najboljši način za spoznavanje gradu in mesta sprehod po starih ulicah ob podnožju gradu. Muzej zmage in spominski park sta oddaljeni le nekaj korakov.