Stolpi Konstantinopla vzdolž ceste.

Začnite svojo pot pri Cerrahpaşa, na ulici Haseki Kadın, kjer se ta velika kamnita masa dviguje med hišami. Zgradba, ki je pred vami, je bila nekoč podnožje enega največjih spomenikov mesta. Stariški stolp Arkadios je bil začet v letu 401, da bi obeležil zmago cesarja Arkadia nad gotskimi uporniki, ki jih je vodil Gainas. Ker je Arkadius umrl leta 408, je bil stolp dokončan šele leta 421, v času njegovega naslednika, Teodozija II. Stojel je na sedmem griču mesta, v središču Arkadijevega foruma, na mestu, ki se je imenovalo Kserolofos.

Kot pri primerih v Rimu, je bil tudi ta stolp okrašen s reliefi, ki so bili navijeni okoli njegovega stebra. Po navedbah turške Wikipedije, ti reliefi prikazujejo vojsko na poti, spopade z Goti, pomorsko bitko in končno kopensko zmago. Znotraj je bila prazna, s spiralnimi stopnicami, ki so vodile do vrha, kjer je stal bronast kip cesarja; kip je bil porušen leta 740. Glede njegove višine, različni viri navajajo različne številke: turška Wikipedija navaja 46-50 metrov, angleška pa približno 32 metrov.

Sam stolp je bil porušen v začetku 20. stoletja; turška Wikipedija navaja leto 1711 in nevarno stanje zaradi nepopravljivih poškodb, medtem ko angleška Wikipedija omenja potres leta 1719. Danes je ostalo le približno 11 metrov visoko podnožje in spodnji del. Podrobne risbe iz albuma Freshfield, ki ga je ustvaril leta 1574-1575 flamski slikar Lambert de Vos, nam povedo, kako so izgledali izgubljeni reliefi. Oglejte si podnožje, ki je v ljudskem govoru znano kot "Avrat Taşı" (Ženska skala), z ulice; bodite tihi, saj je okolica prebivališča, in ne vstopajte na zasebna območja. Velikost te kamnite mase je dober začetek za oblikovanje predstave o pravi velikosti stebra, ki ga boste kasneje videli.

Vir: Wikipedija.

Ko se od Cerrahpaše odpravite proti severovzhodu, v smeri okrožja Fatih, boste tokrat naleteli na popolnoma ohranjen stebri. Wikipedija opisuje njegovo mesto takole: Trg, kjer se cesta Macar Kardeşler potuje proti severozahodu od Saraçhanebaşı, preden prispete do mošeje Fatih. Ta spomenik, ki daje ime soseski, je stebra Markianos. Po informacijah iz angleške Wikipedije, jo je leta 450-452 postavil guverner Tatianus v čast cesarju Markianosu (450-457).

Steber, visok približno 17 metrov, je izdelan iz rdečkasto sivega egipčanskega granita, njegov štiri strani visok podstavek pa je obložen z belimi marmornimi ploščami. Oglejte si podstavek od blizu. Na eni od strani je napis v latinščini, ki na grobo pomeni, da je guverner Tatianus posvetil ta kip in podstavek cesarju Markianosu. Luknjice v črkah so nekoč bile zapolnjene s kovino. Na drugi strani so prikazane krilate figure, ki držijo kroglo; po informacijah iz turške Wikipedije so to boginje zmage Nike. Ime tega stebra izvira iz teh figur: po izginotju kipa cesarja so krilate figure na podstavku postale najbolj opazen del spomenika, zato se je stebra začel imenovati "Kıztaşı".

Dvignite glavo. Na vrhu je korintski kapitel s figurami orlov v vogalih; nekoč je na tem kapitlu stal kip Markianosa. Če upoštevamo, da na začetku poti vidite samo podstavek stebra Arkadios, je ta stebra precej manjši, vendar je eden od dveh, kjer lahko vidite celoten stebri, od kapitela do podstavka; drugi vas čaka na koncu poti. Obhodite ga in si oglejte vse štiri strani. Od tukaj lahko pešačite približno dvajset do petnajst minut do Beyazita in do Foruma Theodosius, ali pa lahko uknete avtobus.

Vir: Wikipedija.

Na robu ulice Ordu Caddesi, ki poteka južno od trga Beyazıt, boste opazili velike marmorne kose, nameščene na tleh, tik ob tramvajski progi. To so ostanki slavoloka največjega trga Konstantinopla, Theodosiusovega foruma. Forum je sprva nosil ime Forum Tauri, kar pomeni "Bikovi forum", v času cesarja Konstantina. Leta 393 ga je cesar Teodozij I. preuredil v trg, obkrožen z javnimi zgradbami, vzor za katerega je bil Trajanov forum v Rimu. Pot Mese je potekala prav tukaj in se je malo zahodno razcepljala.

Na zahodni strani foruma je stal slavolok, izdelan iz marmorja iz Prokonnesosa, s tremi odprtinami; srednja odprtina je bila večja od stranskih. Po informacijah iz angleške Wikipedije, je bil slavolok podprt s štirimi stebri, ki so bili izrezljani v obliki, ki spominja na roge Herakla. Če se dobro pogledate na kose, ki ležijo na tleh, lahko še vedno opazite te členaste površine. Na vrhu slavoloka so nekoč stale kipi Teodozija in njegovih sinov Arkadija in Honorija. Kosi so se pojavili med letoma 1948 in 1961, ko sta bili ulica Ordu Caddesi in trg Beyazıt preurejeni.

V središču foruma je stal tudi Teodozijev slavni stolp. Bil je okrašen z reliefi, ki so prikazovali cesarjeve zmage nad barbarci, in v njem je bila spirala, ki je vodila do vrha. Po informacijah iz angleške Wikipedije, je stolp stal do konca 15. stoletja. Po informacijah iz TDV İslam Ansiklopedisi, so deli reliefnega stebra bili uporabljeni kot gradbeni material pri gradnji II. Bayezid Hamamı, ki se nahaja nasproti ceste; nekateri od njih so še vedno tam, drugi pa so shranjeni v Istanbulskih arheoloških muzejih. Kopalnica, ki je danes muzej, se nahaja nasproti ceste. Od tukaj lahko sledite poti Divanyolu in se odpravite proti vzhodu, v smeri Čemberlitaşa, kjer poteka stara cesta Mese.

Vir: TDV İslam Ansiklopedisi; Vikipedi.

Stolp, ki se dviguje ob tramvajski postaji Çemberlitaş na ulici Divanyolu, je temno obarvan spomenik, ki je priča ustanovitvi Konstantinopla. Cesar Konstantin I. ga je postavil v središče foruma, ki je nosil njegovo ime, in ga je posvetil 11. maja leta 330. Konstantinovo forum je bil ovalni trg, ki se je nahajal zunaj takratnega mesta; kot poroča agencija Anadolu, je stolp edina stavba tega foruma, ki je preživela do danes.

Stolp je sestavljen iz egipčanskih porfiritnih valjčkov, ki so postavljeni na bel marmornem podstavku. Število prvotnih valjčkov se v različnih virih giblje od sedmih do enajstih; pozorno si oglejte trakove z motivi lovorjevih vej med njimi. Stolp je danes visok 34,8 metra od tal; skupaj s kipom je njegova višina približno 50 metrov. Na vrhu je bil kip Konstantina, ki je nosil žarkast okras, v roki pa je držal kopje in globus. Leta 1106 je močna nevihta podrla kip in tri zgornje valjčke; v 12. stoletju je cesar iz dinastije Komnenos stolp obnovil in na vrh postavil križ.

Dva imena, s katerimi se stolp imenuje, izvirata iz poznejših stoletij. V obdobju Osmanske države so mu ime "Çemberlitaş" dali železni obroči, ki so ga obkrožali, da bi ga zaščitili pred razpokami; v zahodnih jezikih ga imenujejo "Yanık Sütun" (Opekli stolp), ker so se kamni med požarom leta 1779 zbarvali. Podstavek je danes obdan s kamnitim zidom, ki ga je dodal osmanski čas, medtem ko so obnove, ki so se izvajale od leta 1955, potekale občasno. Takoj ob stolpu se nahaja kopelišče Çemberlitaş, zgrajeno leta 1584; ta bližina spomenika bizantskega foruma in osmanskega tržnega kopelišča na kratko prikazuje različne plasti ulice Divanyolu. Od tod nadaljujte pot po ulici Divanyolu do trga Sultanahmet.

Vir: Okrožje Fatih; agencija Anadolu; Wikipedia.

Ko prispete do konca ulice Divanyolu in prispete na trg Sultanahmet, pod današnjim trgom se nahaja Hipodrom Konstantinopla. Prvi hipodrom je zgradil Septimij Sever leta 203, Konstantin pa ga je okoli leta 324 močno preuredil. Arena, ki je bila dolga približno 450 metrov in široka 130 metrov, je po Wikipediji lahko sprejela približno 100.000 gledalcev. Sredino arene je zapolnjevala ograja, ki je bila okrašena s spomeniki; od teh je danes še tri vidimo, in so najstarejši deli te poti.

Začnite pri obelisku. To je obelisk iz rdeče granita iz Asuana, ki ga je faraon III. Thutmose postavil leta približno 1450 pr. n. št. pred velikim tempeljem v Karnaku. II. Constantius ga je preselil v Aleksandrijo, I. Theodosius pa ga je leta 390 postavil tukaj. Od prvotnega obeliska, ki je bil visok približno 30 metrov, je danes ohranjena le približno 20 metrov. Oglejte si posamezne strani marmornega podstavka: na severu je prikaz obeliska, na zahodu so poklonili tujci, na jugu so dirke z vagoni, na vzhodu pa glasbeni nastopi. Na podstavku je latinski napis, ki pravi, da je bilo postavljanje obeliska trajalo 30 dni, grški napis pa 32 dni.

V bližini se nahaja še starejši Kačji stebri. Bil je del bronastega darila, ki ga je bilo postavljeno v Delfih leta 479 pr. n. št. v spomin na zmago nad Perzijci v Platiji; na vrhu treh prepletenih kač je bil nameščen zlat stolp. Konstantin ga je okoli leta 324 preselil sem. Na prepletenih kačah so imena 31 grških mest, ki so se udeležila bitke. Glave kač so izginile ob koncu 17. stoletja; del ene glave je v Istanbulskem arheološkem muzeju.

Obelisk, ki se nahaja na južnem koncu trga, je visok približno 32 metrov. V 10. stoletju ga je obnovil VII. Konstantin Porfirogenet in ga okrasil s pozlačenimi bronastimi ploščami; te so bile leta 1204 odstranjene in stopljene s strani vojakov Četrte križarske vojne.

Vir: Wikipedia.

Za zadnjo postajo poti se premaknite iz Sultanahmet na park Gülhane in se sprehodite po zasajenih potkah parka proti severu, v smeri polotoka Sarayburnu. Med zunanjimi vrtovi palače Topkapı, med visokimi drevesi, stoji beli marmorni stolp, imenovan Stolp Gotov. Njegov stebri, visok približno 18,5 metra, je izdelan iz enega samega kosa marmorja iz Prokonnesosa, na vrhu pa ima korintski kapitel z listi akanta in podobo orel.

Preberite latinski napis na podstavku: "FORTUNAE REDUCI OB DEVICTOS GOTHOS". To pomeni "Fortuna, ki je omogočila vrnitev po premagovanju Gotov". Napis pravi, da je stolp posvečen zmagi nad Goti, vendar ne navaja, katera bitka je bila. Viri datirajo stolp v 3. ali 4. stoletje in omenjajo dva kandidata: cesarja Claudius Gothicus (268-270), ki je premagal Gote, in cesarja Konstantina I. Angleška Wikipedija opozarja, da je lahko bil napis nameščen na mestu starejšega posvetila. Na vrhu kapitela je nekoč stala kip. Bizantinski zgodovinar Nikephoros Gregoras je zapisal, da je bil to kip legendarnega ustanovitelja mesta, Byzasa; po drugi mnenji pa je bil to kip boginje sreče, Tykhe.

Po informacijah iz Wikipedije je Stolp Gotov najstarejši rimski spomenik, ki še stoji v mestu, in je morda starejši celo od ponovne ustanovitve Konstantinopla. Pomen končanja poti tukaj je pravilen. Začeli ste pri podstavku v Cerrahpaši in ob poti ste videli spomenike Markiana, Teodozija in Konstantina, zdaj pa stojite pred stebrom, ki je lahko najstarejši od vseh in ga nikoli niso premaknili. Spočijte se nekaj časa ob stebru, nato pa se lahko vrnete v park do postaje tramvaja Gülhane ali se spustite do obale.

Vir: Wikipedija.