Preko gorskih prelazov do Şebinkarahisara.
Prijavi se za všečke in ocene
Območje južno od Giresuna je kot druga država, popolnoma drugačno od obale: gozd se konča, začne pa se planota in stepe. Ta potka vam postopoma prikazuje to spremembo in se konča pri enem od najvišje postavljenih gradov v Anatoliji. Pot je dolga in sama pot je že polovica doživetja; priporočljivo je, da jo razdelite na dva dni. Štiri postanke.
Trajanje: dva dni. Najboljši čas: junij–oktober; pozimi se lahko prevozi zaprejo. Dostop: 170 kilometrov od središča proti jugu; potrebujete vozilo, saj pot poteka skozi gorske prehode.
Postajališča poti
Doğankent.
V dolini Harşit se nahaja mesto, ki je stisnjeno med strme stene. Ožina doline ustvarja izjemno pokrajino; reka, mostovi in hiše, ki so se prilepljene ob stene, spremljajo potujoče.
Alucra.
Višje od petsto metrov; podnebje in vegetacija sta tukaj popolnoma drugačna kot ob obali. Tukaj opazite, da zapuščate gozd in prispete na pašnik ali strmo, odprto območje.
Grad Šebinkarahisar.
Grad, zgrajen na strmi skalni formaciji nad vasjo. Sama skala predstavlja polovico obrambe; znotraj so cisterne, odhodne poti pa so strme in brez ograj.
Čamoluk.
Južni del regije gleda proti dolini reke Kelkit. To je meja, kjer se konča podnebje Črnega morja; tisti, ki gledajo obalo Giresuna, imajo težave pri tem, da to območje zamenjajo z isto regijo.
