
Od Maltepe do Pendika, ob južni obali anatolskega polotoka.
Prijavi se za všečke in ocene
Občina Istanbul ponuja zanimivo pot, ki vas popelje ob obali Anatolskega polotoka, od Bostancıja proti vzhodu, ob Marmarjskem morju. Po celi poti se pred vami razprostijo Princesova otoka. Ta pot zajema odsek med Maltepe in Pendik, kjer se nahajajo štiri postajališča: začetek je v ogromnem obalnem parku v Maltepeu, nato se vzpenjamo na 107 metrov visok hrib v Dragu, nadaljujemo proti pristanišču v Kartalu in pot zaključimo ob obali v Pendiku, kjer se sonce zahaja za Princesovimi otoki. Ta pot prikazuje, kako se je obalna pokrajina spreminjala skozi čas. V bizantinski dobi so Maltepe, Kartal in Pendik predstavljali majhna obalna naselja, znana kot Bryas, Kartalimen in Pantikion. Po zgodovinskih podatkih so leta 1080 seldžuški sultan Sulejman Šah in Bizantci določili mejno črto ob reki Draga. Leta 1329 je Orhan Gazi zmagal v bitki pri Pelekanonu (današnji Maltepe), s čimer je ta obalni pas postal del Osmanskega cesarstva. Leta 1857 je v Kartalu zgrajeno prvo pristanišče, medtem ko je železnica, ki je prišla iz Haydarpaše v 1870. letih, ta območja spremenila v predmestja. V 20. stoletju je ta obala postala priljubljena za počitniške domovanja, plaže in kooperativna naselja: plaža Süreyya se je odprla leta 1946, Draga pa je bila leta 1947 naseljena s pomočjo kooperacije. Izobraževalni projekt, ki se je začel konec 1980. let, je obalo preuredil, kar je te plaže preneslo na kopno, a je ustvarilo današnjo obalo, po kateri se sprehajate. Leta 2019 je bila odprta linija Halkalı-Gebze sistema Marmaray, leta 2020 pa mestni park Orhangazi v Maltepeu. Pot poteka od zahoda proti vzhodu, sledi liniji Marmaray proti Gebze. Zelo zgodaj zjutraj se sprehodite po 3,2 kilometra dolgem parku v Maltepeu, nato se vzpenjajte v Drago, da si ogledate Princesove otoke z višine, popoldne pa se sprehodite po trgu v Kartalu, ob pristanišču in ribiškem pristanišču. Dan zaključite ob obali v Pendiku, kjer se sonce zahaja za Princesovimi otoki. Vsako postajališče se nahaja v bližini postajališča sistema Marmaray: Süreyya Plajı (ali Maltepe), Cevizli, Kartal in Pendik. Če niste utrujeni, lahko pot med postajališči opravite peš ali s kolesom; po informacijah občine Istanbul je omrežje kolesarskih stez, dolgih 36 kilometrov, med Bostancijem in Pendikom povezano Najboljši čas za obisk: Pomlad ali jesen, ko začnete jutro v Maltepeju in dan končate na obali Pendika ob sončnem zahodu. Če obiščete to pot v prostem času, lahko vključite tudi plovbo podjetja Şehir Hatları, ki potuje samo ob sobotah, nedeljah in praznikih, in vas odpelje iz Pendika na Büyükado. Dostop: Osrednja točka te poti je Marmaray: izstopite na postaji Süreyya Plajı ali Maltepe in se sprehodite do parka. Postaje Cevizli, Kartal in Pendik so le nekaj korakov oddaljene. Med postajami se lahko sprehodite ali vozite s kolesom ob obali. V Kartalu in Pendiku sta na voljo tudi liniji podzemne železnice M4, medtem ko sta na pristaniščih Maltepe in Pendik na voljo trajekti za otoke. Viri:
- Okrajna uprava Maltepe, stran "Mestni park Orhangazi": https://www.maltepe.gov.tr/maltepenin-cazibe-merkeziorhangazi-sehir-parki
- Oddeljek za mladino in šport občine Istanbul, "Občinski park Orhangazi v Istanbulu": https://genclikspor.ibb.istanbul/turkiyenin-en-buyuk-acik-hava-spor-ve-yasam-merkezi-ibb-orhangazi-sehir-parki/
- Okrajna uprava Maltepe, "Zgodovina našega okraja": https://www.maltepe.gov.tr/ilcemizin-tarihi
- Okrajna uprava Kartal, "Zgodovina našega okraja": https://www.kartal.gov.tr/ilemizin-tarihi
- Občina Kartal, novica o odprtju trga Neyzen Tevfik: https://www.kartal.bel.tr/Belediyemiz/Haberler/20073
- Občina Pendik, "Zgodovina": https://www.pendik.bel.tr/tr/tarih
- Občina Pendik, "O nas": https://www.pendik.bel.tr/tr/hakkinda
- Istanbulski enciklopedija, članek "Hrib Dragos" (Salim Erdem): https://istanbulansiklopedisi.org/handle/rek/9152
- Kulturni inventar, "Plaža Süreyya in spomenik Devic": https://kulturenvanteri.com/yer/sureyya-plaji/
- MİMDAP, "Plaža Süreyya in spomenik Devic" (Arif Atılgan): https://mimdap.org/gozlem/sureyya-plajy-ve-bakireler-anyty/
- Turistična enciklopedija Turčije, članek "Plaža Süreyya": https://turkiyeturizmansiklopedisi.com/sureyya-plaji
- Istanbulski kolesarski sistem, "Neprekinjena kolesarska izkušnja od Kadıköy do Pendik": https://bisiklet.ibb.istanbul/haberler/kadikoyden-pendike-kesintisiz-bisiklet-deneyimi/
- Inventar športnih objektov občine Istanbul, "Športni objekti občine Istanbul na obali v Pendiku": https://sporenvanteri.ibb.istanbul/tesis/ibb-pendik-sahil-spor-tesisleri
- Wikipedia, članek "Postaja Yunus": https://tr.wikipedia.org/wiki/Yunus_Tren_İstasyonu
- Wikipedia, članek "Hrib Aydos": https://tr.wikipedia.org/wiki/Aydos_Tepesi
- Podjetje Şehir Hatları, linija "Maltepe-Büyükada-Heybeliada-Burgazada-Kınalıada": https://www.sehirhatlari.istanbul/tr/seferler/ic-hatlar/adalar-hatlari/maltepe-buyukada-heybeliada-burgazada-kinaliada-hatti-2020
- Podjetje Şehir Hatları, linija "Tuzla-Pendik-Büyük dia.org/wiki/M4_(metro_v_Istanbulu)
Postajališča poti

Park ob obali v Maltepeju (mestni park Orhangazi).
Začnite svojo pot pri postaji Marmaray Süreyya Plajı ali Maltepe; več vhodov v park je v bližini obeh postaj. Ko prečkate avenijo Turgut Özal, se boste znašli na enem od največjih odprtih športnih območij v Turčiji. Po informacijah okrožne uprave Maltepe, je park odprt od 5. januarja 2020. Območje parka meri 120 hektarjev, od katerih je 101 hektarjih umetno ustvarjeno območje, 19 hektarjev pa je obdržano zeleno območje. Po podatkih občine Istanbul (İBB) je park dolg 3,2 kilometra, širok 400 metrov in zajema površino več kot 1,2 milijona kvadratnih metrov. Zato se poskusite osredotočiti na nekaj izbranih elementih, namesto da bi poskušali videti vse v dveh urah. Prva odločitev bo, ali boste šli peš ali se vozili s kolesom: v parku je več kot 7,5 kilometra dolgih kolesarskih stez in 1.900 metrov dolga steza za tek. Pet vhodov je posebej označeno za kolesarje. Hodite po obalni poti, ne proti zahodu, ampak proti vzhodu, v smeri Dragos. Tako sonce ne bo siječ v vašo hrbet in boste lahko uživali v pogledu na otoke Büyükada in Heybeliada skozi celotno pot. Med sprehodom lahko preštejete športna igrišča na kopni strani: po seznamu občine Istanbul (İBB) je tam tri nogometna igrišča, pet teniških igrišč, štiri košarkarska igrišča, dve odbojkaški igrišči, atletski stadion in peščeno igrišče za plažni nogomet. Park za rolke, steza za gorska kolesa, mini golf in steza za modelistične avtomobile so odlične možnosti za podaljšanje obiska, še posebej, če ste z otroki ali športno usmerjeno skupino. Na zeleni strani park raje šteje približno 16.000 odraslih dreves, več kot sto tisoč grmov in 63.000 vrtnic; vrtnari so vrtnice najbolj obsežne v mesecih maju in juniju. V delu parka, ki gleda na obalo, boste videli pristanišče Şehir Hatları v Maltepeju; od tukaj odplujejo ladje na otoke Büyükada, Heybeliada, Burgazada in Kınalıada vsak dan. Če želite en dan obiskati otoke, lahko tukaj ukrcate na ladjo; preverite vozne red na uradni spletni strani Şehir Hatları. Na obali se odvijajo različni dogodki, kot so dirke z veslaškimi čolni, kanu in veslaške dirke ter festival vodnih športov; uporabite obalo za opazovanje ekip, ki veslajo. Območje s trdo podlago, ki meri 30.000 kvadratnih metrov, in Spomenik z šestimi stebri, ki stoji 50 metrov od obale, na skalnati podlago, je danes lociran približno 600 metrov v notranjost, v sredini območja. Kip Venera, ki je bil v njem, je izgubljen, vendar je bila struktura obnovljena s strani občine Istanbul v letih 2022-2023. Spomenik poiščite v bližini postaje Süreyya Plajı; ime plaže obstaja le na tej postaji. Ime parka, Orhan Gazi, ni tuje tej obali: po informacijah iz zgodovinskih strani okrožne uprave Kartal, je Orhan Gazi leta 1329 v bližini premagal sovražnika v bitki pri Pelekanonu, ki je znana tudi kot bitka pri Maltepe. Vir navaja tudi, da ime Maltepe pomeni "hrib zakladov" in je povezano z legendami o zmaju; zaklad, ki ga čuva zmaj, vas čaka na naslednji postaji. Izberite eno od klopi, ki so blizu obale, da se spočijete, saj so notranji deli parka v času sončnega opoldneva brez sence. Če želite oditi do Dragosa, sledite obalni cesti v smeri vzhoda; hrib se dviguje pred vami, blizu obale. Če boste potovali z Marmaray, je postaja Cevizli ob vznožju hriba. Viri: Okrožna uprava Maltepe; Oddelki za mladino in šport občine Istanbul; Kulturni inventar; Turška turistična enciklopedija; MİMDAP; Okrožna uprava Kartal; Mestni prevozi; Wikipedia.

Dragosova vzpetina.
Vstopite na vrh preko obalnega pota, začetno od postaje Cevizli ali parka Maltepe. Hrib se dviguje 107 metrov nad morje in se nahaja na meji med Maltepo in Kartalom. Med vzponom opazujte urejeno strukturo ulic in hiše z vrtovi. Po podatkih enciklopedije Istanbul, je bil ta hrib poseljen leta 1947 s pomočjo stanovanjskega združenja Istanbul Ankara Evleri, kjer so bile zgrajene vile na parcelah, ceste pa so bile tlakovane. Na vrhu so posajene borove, ki so ostanek te zgodnje obnove, in njihove sence nudijo odlično točko za razgled. Po istih virih je bil na hrib pripeljan pitna voda iz oddaljenosti šest kilometrov, v bližini pa je bila zgrajena postaja Cevizli, torej postaja, do katere danes prispete z vlakom, je produkt življenja na tem hribu. Ime Dragos, ki ga nekatere štejejo za tuje, je bilo leta 1947 uradno spremenjeno v Orhan Tepe. Po Wikipediji se večji del hriba danes nahaja v četrti Orhantepe v Kartalu, vendar se staro ime še vedno uporablja. Ko prispete na vrh, se najprej obrnite proti jugu. Razgled na Princesove otoke in Marmarsko morje je pohvaljen tako v enciklopediji Istanbul kot na Wikipediji; Büyükada, Heybeliada, Burgazada in Kınalıada so tukaj razvidni, kot so prikazani na zemljevidu. Ker so Princesove otoke na jugu, je sončna svetloba opoldneva lahko preveč močna; za fotografiranje so bolj primerni jutranje ali popoldanske ure. Nato se obrnite proti zahodu: park Maltepe, po katerem ste pravkar hodili, se razprostira pod vami kot zelena proga. Na vzhodu se raztezata obala Kartala in Pendika, medtem ko se, po Wikipediji, na višini 537 metrov dviguje Aydos Tepe, najvišja točka v Istanbulu. Na strani Wikipedije, posvečeni hribu Dragos, je zapisano, da je ta hrib "balkon Istanbula", podoben naziv pa se uporablja tudi za Yakacık Tepe v Kartalu; sami se odločite, kateri balkon je lepši. Pod razgledom se skriva tudi legenda. Po Wikipediji ime Dragos pomeni "zmaj" in izvira iz zgodbe o zmaju, ki čuva zakopanega zaklada na hribu; povezava s pomenom imena Maltepe, ki pomeni "hrib zaklada", je del te zgodbe. Zgodovina pa je starejša od legende: zgodovina Dragosa sega v šesto stoletje, medtem ko so arheološka izkopavanja, ki jih je leta 2010 začelo Istanbulsko arheološko muzejsko društvo, odkrila ostanke zgradb, ki datirajo v pozno rimsko in zgodnjo bizantinsko obdobje, vključno z ostanki kopelišča in cerkve; menijo, da so ti ostanki povezani z bizantinskim Ko prispete do obale v Kartalu, boste videli kampus Marmara univerze Dragos, ki je bil zgrajen na mestu nekdanje tovarne tobaka TEKEL, kot piše v Wikipediji; obalna proga se od tu nadaljuje dolgo in ravno proti Kartalu. Po informacijah občine Kartal, na obali Dragos pripravljajo pomol za jadranje, veslanje in plavanje; zato ne presenečite se, če vidite jadrnice. Obala Dragos je primerna tudi za kosilo; klopi ob obali nudijo pogled na Princesove otoke. Za naslednjo postajališče se odpravite po obalni cesti proti vzhodu, proti trgu Kartal, ali pa se v vlak v Cevizliju in izstopite v Kartalu, ki je tretja postajališče po Atalarju in Başakju. Viri: Istanbulski enciklopedija; Okrožje Kartal; Občina Kartal; Wikipedia.

Trg Kartal in obala.
Če prispete v Kartal s progo Marmaray, se od postaje odpravite proti morju; po Wikipediji se postaja nahaja med sosesjami Yukarı, Çavuşoğlu in Kordonboyu, tik ob trgu. Sama postaja ima bogato zgodovino: prvič je bila odprta 22. septembra 1872 kot del osmanske železnice Anadolu, 29. maja 1969 pa je bila povezana z električno mestno progo. Leta 2013 je bila zaprta in preseljena približno 800 metrov proti vzhodu, nato pa je bila 12. marca 2019 ponovno odprta kot del projekta Marmaray. Po informacijah okrožne uprave Kartal, ta mestna proga, ki je bila odprta že v 1870. letih, skupaj s prvo pristaniščno postajo, ki je bila ustanovljena leta 1857, sta bila dva glavna dejavnika, ki sta spodbudila razvoj Kartala, ki je bil do takrat majhna vas. Železnica in pristanišče sta temelj zgodbe o ustanovitvi tega okrožja. Sam trg se razprostira med morjem in progo Marmaray. Po informacijah občine Kartal, prenovljeni trg zaseda površino približno 100.000 kvadratnih metrov, je zasnovan tako, da je dostopen vsem, in to nekdanje obmorsko območje je spet povezano z morjem. Najprej sledite obali: na tem delu obalne ceste se nahaja ribiška luka, ob kateri je zjutraj najbolj živahno. Nato se odpravite do pristanišča; po Wikipediji je iz pristanišča v Kartalu možen pomorski promet do otokov in do Yaloove, vendar Kartal ni v seznamu linij podjetja Şehir Hatları, zato so proge upravljane s strani drugih podjetij; preverite aktualne proge in vozne redi pred odhodom. Tudi če ne čakate trajekta, je ob pristanišču najboljši pogled na otoke; Büyükada in Heybeliada sta od tukaj videti večji kot iz Maltepe. Najboljši kot za fotografiranje je od konca pristanišča proti trgu in proti vlaku, ki prehaja čez progo; popoldne, ko sonce zahaja z zahoda, je trg osvetljen, medtem ko je morje temno. Ta del obalne ceste, po informacijah Wikipedije, poteka skozi sosesje Kordonboyu in ima ime, ki mu ustreza: obalna pot in kolesarska steza se nadaljujeta brezprekinjeno. Ime Kartal izvira tudi iz te obale. Po informacijah okrožne uprave je bilo središče naselja v bizantskem obdobju ribiška vasica po imenu Kartalimen, njena zgodovina pa sega v začetek šestega stoletja; tudi Wikipedija navaja, da je ime izviralo iz te ribiške vasi. Po istih virih je bil Kartal do leta 1908 pod okriljem okrožja Üsküdar, nato pa je postal okrožje, ki je pripad Po informacijah občine Kartal, na tem območju se nahaja trg Neyzen Tevfik, poimenovan po znanem pesniku. V okviru projekta "150 projektov v 150 dneh" občine Istanbul je bilo na 75.900 kvadratnih metrih urejeno območje, ki vključuje 6.500 kvadratnih metrov zelenih površin in amfiteater s 250 sedeži. V isti objavi se cesta Savarona opisuje kot "srce Kartala"; za kosilo se lahko sprehodite po tej ulici do tržnice. Lahko se usedete v amfiteater na trgu in se spočijete, ali pa se preko podvoza Kartal Baba vrnete na obalo. Pri enourni postanki lahko pol ure namenite obali, preostanek pa tržnici in trgu. Dve drugi gori v Kartalu sta vidni samo po imenu: po informacijah Wikipedije sta to gora Aydos, najvišja točka v Istanbulu, in gora Yakacık, imenovana "balkon Istanbula"; obe sta zunaj te poti, v notranjosti. Če želite oditi v Pendik, nadaljujte peš po obalni cesti proti vzhodu, ali pa se peljite z vlakom Marmaray in izstopite na postaji Pendik, ki je druga postaja po postaji Yunus; postaja M4 metroja v Kartalu se nahaja ob cesti D-100 in je oddaljena od trga, zato je vlak hitrejša možnost. Viri: Okrožna uprava Kartal, občina Kartal, podjetje Şehir Hatları, Wikipedija.

Park ob obali v Pendiku.
Če prispete v Pendik z vlakom, boste izstopili na postaji, kjer se srečujeta linija Marmaray in hitri vlak, kot piše na Wikipediji. Postaja se nahaja v četrti Yeni Mahalle, občina Pendik pa navaja, da je do marine 100 metrov, kar pomeni, da do obale pridete v nekaj minutah. Ta postaja je tudi postanek osmanske proge, ki se je odprla 22. septembra 1872. Leta 1969 je bila povezana z električno progo, 19. junija 2013 pa je bila zaprta, 12. marca 2019 pa je bila vključena v linijo Marmaray. Za pot do zadnje postaje na progi potrebujete devetdeset minut, saj je obala Pendika dolga: po navedbah Wikipedije ima okrožje devet kilometrov obale ob Marmari, občina pa dodaja, da je Pendik ob vznožju Marmarskega morja in otokov. Najprej se odpravite do marine. Trajektna linija Şehir Hatları, ki vozi od Pendika do Tuzle, Büyükade, deluje samo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Če ste prišli ob koncu tedna in dan hitro mine, je možno končati pot na Büyükadi. Od iste marine, kot piše na Wikipediji, odpluje hitri trajekt za Yalovo. Občina Pendik opisuje okrožje kot eno redkih krajev na Turčiji, kjer se srečujejo letališče, morje in železnica. Letališče Sabiha Gökçen je od središča oddaljeno 12 kilometrov. Preverite vozne red in dni, ko plujejo, na uradnih spletnih straneh Şehir Hatları in İDO, saj se vozni red spreminja glede na letno dobo. Nato se sprehodite po obalni cesti proti zahodu, v smeri Kartala. Po informacijah IBB (Metropolitanska občina Istanbul), 36-kilometrsko omrežje kolesarskih stez, ki povezuje Bostancı in Pendik, poteka po tej obali, kar pomeni, da je pot za pešce in kolesarje neprekinjena. Po navedbah občine je okrožje ob vznožju okrožja Tuzla na vzhodu in okrožja Kartal na zahodu. Obalna cesta poteka v obeh smereh, vendar se pot tukaj konča. Imena postaj linije Marmaray prav tako govorijo o tem, kaj je na vzhodu: za Pendikom sta postaji Kaynarca in Tersane. Na obalni cesti v četrti Doğu Mahallesi se nahaja športni kompleks Pendik Sahil Spor Tesisleri, ki ga je leta 2006 ustanovila organizacija İBB Spor Envanteri. V tem kompleksu, ki ga upravlja organizacija Spor İstanbul, sta dva igrišča z umetno travo in en teniški igrišče. Ob zalivu so otoki tokrat na zahodu, pod sončnim zahodom. Zato se pot namerno konča tukaj: obrnite hrbet soncu in sedite na klop, ki gleda proti zahodu Leta 1924 je bila tukaj naseljenih 2.200 ljudi v okviru izmenjave prebivalstva; leta 1935 je bilo prebivalstvo 4.000, leta 1970 pa 30.000. Okraj se je 4. julija 1987 odcepil od Kartala, in danes, po podatkih Wikipedije, tam živi več kot 750.000 ljudi. Na obisku si lahko ogledate naslednje: pol ure ob obali in v okolici, štirideset minut sprehoda ob obali in dvajset minut opazovanja zahoda sonca. Za povratno pot deluje tudi proga Marmaray; postaja podzemne železnice M4 je oddaljena približno kilometer od postaje. Postaja za hitri vlak je na istem mestu; Pendik je dobra končna postaja za tiste, ki želijo začeti potovanje v Ankaru ali Konyi. Viri: Občina Pendik, Mestni potniški promet, Inventar športnih objektov občine Istanbul, Kolo občine Istanbul, Wikipedia.
