Na anatolskem delu Istanbula, od Üsküdara do Yorosa.

Začnite ob džamiji, ki se nahaja ob pristanišču in gleda proti trgu; ta zgradba je bila zgrajena kot prijazna dobrodošlica za obiskovalce, ki prihajajo z morja. Vstopite noter in si oglejte dvonadstropno prizidano območje, ki je v tej zgradbi redkost. Nato se sprehodite ob obali proti jugu, kjer se na poti nahajajo čajnice in ribje tržnice. Na drugi strani se vidita stolp Kız Kulesi in silhueta zgodovinskega polotoka; fotografije so zjutraj še posebej lepe, saj je evropska stran osvetljena s jutranjo svetlobo.

Vstopite v to sosesko, ki se nahaja blizu obale, in sledite edini glavni ulici; hoja bo trajala približno deset minut, vendar si privoščite počasen sprehod. Barvne lesene hiše so obnovljene in večina jih je še vedno poseljena. Na koncu ulice se nahaja vrt, ki je eno najstarejših obdelovalnih območij v mestu; lahko ga pogledate skozi vrata. Znamenita značilnost soseske je, da se na isti ulici nahajajo mošeja, cerkev in sinagoga, ki stojijo ena poleg druge. Zadostuje, če jih pogledate od zunaj, saj so vse odprte za obisk, vendar imajo različne obratovalne čase. Za zajtrk se tja odpravite med tednom zjutraj.

Most je tik ob cesti ob obali. Ogled je organiziran in pot je določena; traja približno eno uro. Oglejte si dvorano z bazenom in paviljon ob morju, ter se pozanimate o podrobnostih talne obloge iz slame. Ko zapustite palačo, se usedite v vrtu pod cvetočimi magnolijami in opazujte most ter ladje, ki plujejo pod njim. Parkirišče je majhno in ob koncih tedna hitro polno; priporočljivo je priti z avtobusom. Preden nadaljujete proti severu, si na obalnih kioskih kupite vodo in prigrizke, saj na naslednji postaji bo izbira omejena.

Na izlivu reke Göksu se nahaja majhna, a elegantna palača. Njena notranjost lahko ogledate v pol ure; pravi užitek pa je na obali. Oglejte si marmorno stopnišče in detajle na fasadi, ki so usmerjeni proti morju. V bližini se nahajajo travniki, kjer ljudje piknikajo, med tednom pa je tam skoraj prazno. Od tukaj lahko ob obali v petnajstih minutah hoje prispete do Anatolskega gradu; pot je ravna in poteka ob morju, občasno pa boste videli ljudi, ki ribarijo.

Ta utrdba, zgrajena približno petdeset let pred Rumeli Hisarı, je manjša in bolj preprosta; sestavlja jo notranji grad in obrambni zid. Notranjost strukture je običajno zaprta za obiskovalce, vendar se lahko sprehodite okoli nje in fotografirate skupaj z lesenimi hišami ob reki. Prečerite reko preko mostu in opazujte ljudi, ki se vozijo z gondolami po reki. Od tam lahko vidite Rumeli Hisarı na drugi strani; od tukaj je jasno, kako sta obe utrdbi zasnovani za nadzor Bosporja.

Trgovine z jogurtom na trgu İskele so dobro poznana točka v tej soseski; jogurt postrežejo z dodatkom sladkorja v prahu, količino sladkorja pa lahko sami prilagodite. S sedite pod velikim platanskim drevesom na trgu in opazujte, kako pristajajo trajekti. To je majhen prostor, pol ure je dovolj. Od pristanišča odplujejo trajekti proti Emirganu in Bebeku; lahko zaključite potovanje tukaj in prečkate na evropsko stran. Če želite nadaljevati, lahko s avtobusom ob obali potujete do Anadolu Kavağı, kar traja približno štirideset minut.

Zadnja postaja ob obali, kjer se Bosfor izliva v Črno morje; če prispete z ladjo, je sama pot del najlepšega dela poti. Ko zapustite postajo, se odpravite po strmem vzponu med ribji restavracijami in prispete do Yorosovega gradu; hoja traja približno dvajset minut in je strma, vendar z vrha vidite mesto, kjer se združita dve morji. Vstop v grad je prost, vendar bodite previdni in se držite stran od roba, saj so ostanki gradu nezaščiteni. Ko se spustite, si v restavracijah ob postaji privoščite ribo, vendar se prej vprašajte o količini in ceni.