Topkapi Palace – “Nasmejani Iftar”

Pripovedovalec:
“V Topkapi palači so govorili, da so ob ramazanskih nočeh postavili skrivno mizo. K tej mizi so lahko pristopili le tisti, ki v srcu niso imeli ponosa.”

Pripovedovalec:
“Nekega večera je vajenec Hasan, ki je delal v palačni kuhinji, slišal to pravljico in se začel zanimati. ‘Tudi jaz želim videti to mizo’ je rekel.”

Pripovedovalec:
“Ko je Hasan hodil po dvorišču palače, je opazil, da se je neka revna oseba tresla od mraza, in je slekel svoj plašč ter ga dal. Nato je prelomil edini kruh, ki ga je imel, in ga dal ptici.”

Pripovedovalec:
“V tistem trenutku se je osvetlil temen kot vrta. V njem je bila ogromna miza… vendar so bili na njej le krožnik datljev, malo juhe in kruha.”

Hasan (presenečen):
“To je skrivna miza?”

Modri glas (globoko):
“Da, sin. Skrivna miza se bogati ne z jedmi… temveč z nameni.”

Pripovedovalec:
“Od tistega dne je Hasan razumel, da dobrota ne prihaja iz palače, temveč iz srca.”