Yansıma

Deniz, fotografinja, se po letih vrne v mesto, kjer je preživela otroštvo in mladost, za razstavo. V tem mestu spozna Eylül, osebo, ki je pustila najgloblji vtis na njeno življenje. Med pripravami razstave, ki odraža preteklost, Deniz upa, da se bo Eylül razstavo obiskala. Vendar je Denizin pravi cilj, da v tem mestu ponovno sreča Eylül. Dogodki, ki se odvijajo v galeriji, so notranje potovanje Deniz, ki jo vodi k njenim delom in spominom. Spomini na preteklost se pojavljajo skozi prizore, ki prikazujejo njene otroške in mladostne leta. Te dve deklici govorita o tem, kako se je njihovo prijateljstvo, ki se je začelo s povezanostjo, preoblikovalo v krhko vez, celo v obliko vzajemnega nasilja, in razkrivata stvari, ki jih nista nikoli povedali, tako sebi kot drug drugi. Ta proces, v katerem obe osebnosti na različne načine trpi, gledalcu ponuja globok prostor za razmišljanje o pubertetništvu, ženskosti in oblikovanju identitete.