Herkes Kocama Benziyor

"Ne, čeprav sem že od tiste noči bolj umirjena, še vedno se mi zdi, kot da se še nisem popolnoma pomirila. Ne razumem, kot da bi mi jeza še vedno gorela znotraj, kot žarka. Včasih se mi zdi, kot da bi se spet razjarila. Od tiste noči se mi nekaj zatika. Moja glava ne neha delovati, vedno je aktivna. Moja glava, moj um, vedno bosta budna." "Včasih rečem: 'Povej mi, kaj se dogaja'," rečem. No, jaz sem ženska, zato verjetno tudi moja glava deluje kot ženska," tako rečem. "Ženska z očmi, ki so široko odprte, kot pri demonu."

Ayten, ki dela kot čistilka v nočnem klubu, pripoveduje svojo zgodbo. Pripoveduje o tem, kako je "končala" na tem mestu, o možu, ki jo je zapustil, o svoji žalosti, o svojih željah, o drugih prijateljicah, ki delajo v klubu, in predvsem o svoji jezi. Ta jeza, ki je v preteklosti ni mogla razumeti in katere pomen je spoznavala postopoma, se nekega dne zlomila, kot zmrzena steklena plošča, in po tem se življenje nikoli več ni vrnilo v prejšnje stanje.

Dramaturgi: Delo v skupini.