Duvar

"Lahko zadržite obljubo... ampak nikoli svetlobo!"

Na odru ni ogromna skulptura; je samo Pravda, osamljena, žalostna, a hkrati tudi preigrana. Po letih, ko je svoje ime vklesala v zgradbe in bila pozabljena, se tokrat sama pojavlja na odru. Poleg nje so še tri velike osebnosti, ki so bile v svojem življenju pogosto zaprte, izgnane in obkrožene s hladnimi stenami: Sabahattin Ali, Rıfat Ilgaz in Nâzım Hikmet.

Pod vodstvom cinizma Adaleta, to je pretresljivo potovanje, ki sega od obzidja Sinopa do vrat Paşakapısı, od celic v Bursi do let izgnanstva, kjer se smeh prepleta z žalostjo.

V zgodovini so imena tistih, ki so gradili te zidove, že davno pozabljena. A kaj pa tisti, ki še vedno pojejo svoje pesmi med temi zidovi?