Adviye

V ozkih stenah stanovanja se odvija osupljivo soočenje, ki se dotika vprašanj identitete, pripadnosti, ženskosti in meje med razumom in norostjo.
Dve ženski, "Adviye", se nenadoma srečata. Obe trdita, da delita istega človeka, isto hišo, iste spomine. Ne delita le istega prostora; stvari, spomini, celo preteklost se prepletajo.
Meja med resničnostjo in sanjo postane nevidna.
Ta zgodba, napisana ironičnim stilom, se ob trenutku, ko sproži smeh, nenadoma spremeni v tišino, ki se usede v grlu.
"Adviye" prikazuje, kako patriarhalni sistem ženske izolira in kako jim odvzema identiteto, kar jih naredi nevidne.
V tem vesolju, kjer se prostor in čas prelamata, se možnost, da se ženska znajde v nečigovem telesu ali pa popolnoma izgubi sama sebe, pred očmi gledalcev oživi.
"Adviye" ni zgodba o dveh ženskah, vendar je pravzaprav zgodba o vlogah, ki jih družba pripisuje ženskam, identitet, ki jih ženskam vsiljuje, in glasov, ki jih potlačuje.