Preskoči na glavno vsebino
Radar Türkiye
Odkrijte dogodke v aplikaciji
Odpri
Radar Türkiye

Kuhinja Gaziantepe, mesta, ki ga je UNESCO proslavil kot mesto gastronomije.

Obiskovalci, ki pridejo v Gaziantep, se pogosto prvi vprašajo, kje in kaj naj bi jedli. To vprašanje ni le izraz radovednosti, temveč tudi vrata, ki se odpirajo k spoznavanju identitete tega mesta.

Radar TürkiyeRadar Türkiye4 Kasım 2026
Še ni ocen

Prijavi se za všečke in ocene

Kuhinja Gaziantepe, mesta, ki ga je UNESCO proslavil kot mesto gastronomije.

Potujoči obiskovalci Gazuantepa pogosto prvi vprašajo, kje in kaj lahko jedo. To vprašanje ni le izraz zanimanja, temveč tudi ključ do razumevanja identitete mesta. UNESCO je Gaziantep leta 2015 vključil v omrežje kreativnih mest, in sicer na področju gastronomije. Ta članek opisuje kulinariko, ki stoji za tem nazivom, registrirane okuse, tradicijo sušenja in konzerviranja ter kje lahko v mestu doživite to kulturo. Namesto priporočil restavracij, ponujamo zemljevid, ki vam bo pomagal najti, kar iščete. Gaziantep skozi oči UNESCO.

Na spletni strani UNESCO o Gazianteppu je zapisano, da je dolga zgodovina gastronomije mesta pomemben del njegove kulturne identitete že od železne dobe. Po informacijah na isti strani je gastronomija še danes glavni motor lokalne ekonomije. Šestdeset odstotkov prebivalstva, ki dela v mestu, je zaposleno v tem sektorju, štirideset odstotkov pa je podjetij, ki se ukvarjajo s hrano, predvsem s začimbami, žitaricami in suhim sadjem. UNESCO poudarja, da je gastronomija v Gaziantepu tudi simbol praznika, medkulturnega dialoga in družbene solidarnosti. Na spletni strani so omenjeni pomembni dogodki, kot sta festival kulture in umetnosti Antep Fıstığı ter triurno proslavo Şıra Festival, ki združi skoraj celo mesto. Geografska lokacija mesta na starem Zlati poti je prav tako omenjena kot vir raznolikosti lokalne kuhinje. Med projekti, ki jih je UNESCO predstavil, so tudi ustanovitev skupnih kuhinj v soseskah ter ideja o predelavi lupin oreškov v obnovljivo energijo. Med cilji, ki jih je UNESCO zastavil, so tudi raziskave o kulturi hrane na starem Zlati poti v sodelovanju z drugimi mesti, ki so priznana za mesta gastronomije, ter organizacija mednarodnega festivala gastronomije. Naslov torej ni le priznanje okusa, temveč tudi potrdilo o pomembnosti hrane v življenju mesta. Več kot sto geografskih označb.

Za vpogled v uradni del Gaziantepske kuhinje je dober začetek portal Turške agencije za patente in blagovne znamke (Türk Patent ve Marka Kurumu) za geografske označbe. Če v bazi podatkov poiščete "Antep" in "Gaziantep", boste do novembra 2026 našli več kot sto registriranih izdelkov. Večina jih je jedi, juhe, sladice, testnine in suhe izdelke. Ta seznam je redek primer, kako podrobno je lahko kuhinja enega mesta dokumentirana. Eden najstarejših zapisov je za Antep Fıstığı (oreški iz Antepa). Izdelek, ki ga je Gaziantepska trgovska zbornica prijavila kot ime izvora, je bil registriran leta 2000. Antep Baklava (baklava iz Antepa) pa je Gaziantepska industrijska zbornica registrirala leta Antep pistacije so obkrožene z drugimi lokalnimi proizvodi, kot so: Antep fırığı (vrsta sladkega), sušene polnjene paprike iz Antepa, sušane posušene bučke iz Antepa, kava iz oreškov iz Antepa, med z zdravilnimi rastlinami iz Antepa, sirup od fige iz Urmu in grenivke iz Oğuzeli. Večina registriranih izdelkov so kuhinjske specialitete, pri čemer sta večino prijav podala Mestna občina Gaziantep in Borza za trgovino v Gaziantepu. Na primer, jedi Antep Beyranı in Antep Yuvarlaması sta bili registrirani leta 2017, pri čemer je prijavo podala občina, Gaziantep Lahmacun pa je bila registrirana istega leta s prijavo borze. Ta razlika kaže, da je ena stran kuhinje povezana s prstjo in podnebjem, medtem ko je druga stran povezana z znanjem in recepti. Dokumenti o registraciji opisujejo obroke.

Geografski označevalci niso le suhi pravni dokumenti; vsak od njih opisuje recept, sestavine in značilnosti določene jedi. Po dokumentu o registraciji Antep Beyranı je to jed iz mesa in riža, pri čemer je v dokumentih zapisano, da se je prva trgovina z Beyranom odprla leta 1885. Meso ovce (pleče in vrat) skupaj s kostmi se kuha na nizki temperaturi najmanj deset ali dvanajst ur. Meso se razdeli na vlakna, v ponev se doda riž, ki se je vodo, znan kot "kel pilav", nato se doda juha, česen in poper. Dokument poudarja, da se jed mora postreči vreli in nujno v bakreni ponvi. Antep Yuvarlaması je po dokumentu tradicionalna jed, ki se postreže v Gaziantepu ob praznikih, v lokalnem jeziku pa se ji reče tudi "yuvalama". Iz testa, ki je narejen iz riža in mesa brez maščobe, se oblikujejo majhne kroglice, približno velikosti fižola, približno pet ali šest milimetrov. Kroglice se kuhajo v juhi in s fižolom, doda se jogurt in se postrežejo z oljem z meto. Dokument tudi opozarja, da se lahko kroglice kuha v pari in zamrznejo, vendar jih je mogoče shraniti največ tri mesece. Dokument o registraciji Gaziantep Lahmacun spominja na to, da se v potopisnem delu Evliya Čelebija omenja "lahm-ı acinli börek". Po dokumentu se Antep Lahmacun razlikuje od drugih vrst lahmacuna po tem, da ne vsebuje čebule. Nadev vsebuje mleto ovčjino, česen, peteršilj in poper, pri čemer mora biti delež mesa med petdeset in šestdeset odstotkov. Lahmacun se peče v kamniti peči in se postreže s pečenim in olupanim paradižnikom. Dokument tudi navaja, da se v Gaziantepu lahmacun pogosto je v vsakdanj Iz sušene melancije se naberejo avgusta in septembra, razrežejo jo na pol, iz nje se odstrani notranjost in se jo nato navežejo v skupinah po petdeset kosov. Za sušenje se izberejo sončna in zračna mesta, saj je za dobro sušenje pomembna zračnost in senca. Dokument navaja, da se v teh regijah melancija suši počasneje in je po kuhanju mehkejša. Tudi "firik" je produkt iste tradicije. Dokument o "Antep firiku" opisuje, da se ta vrsta pšenice nabere, preden je popolnoma zrela, ko je še zelen, in se nato dimi na polju. Med dimljenjem se v ognju, ki ga kurijo s pšeničnimi stebli, zažgejo trse, kar pšenici daje značilen dim in okus. Nato se zrna posušijo na zraku, da se ločijo od zgorelih delov. "Antep firik" se proizvaja iz posebne sorte pšenice, ki jo gojijo v Gaziantepu, in tudi riž iz "firika" je eden od registriranih jedi. Muzej kulinarične umetnosti

Najboljši način, da se spoznate s to kulturo, je obisk Muzeja kulinarične umetnosti Emine Göğüş, ki se nahaja južno od Gaziantepskega gradu. Po informacijah z uradni strani občine, se muzej nahaja v stavbi Göğüş, ki jo je zgradili leta 1904, in je bila leta 2008 odprta kot muzej po obnovi. Občina poudarja, da je muzej prvi muzej kulinarične umetnosti v Turčiji. V njem so razstavljeni pripomočki, ki se uporabljajo v kuhinji Antepa, živila, metode kuhanja in načini shranjevanja. Razstavljene so tudi tradicionalne jedi, ki jih ogroža izumiranje. Kulturni portal poroča, da v muzeju s pomočjo lutk prikazujejo pripravo jedi, zimsko noč ob peči in kulturo kave. Pred obiskom preverite odpiralni čas in pogoje obiska na uradni strani občine. Muzej se nahaja v bližini zgodovinskih tržnic, zato ga lahko vključite v svoj sprehod po mestu. Nekaj nasvetov pred obrokom

V Gaziantepu je tudi jedilni red del kulinarne tradicije. Dokument o "beyranu" pravi, da se ta jed običajno pripravlja od večera in se kuha čez noč. "Yuvarlama" pa, kot pravi kulturni portal, spada med praznične in posebne jedi. Seznam registriranih jedi je kot meni, zato boste z vprašanjem o jedi, ki jo poznate, hitro našli pravo restavracijo. Obhod sušenih melancij, paprik, bučk, sumaka, paradižnikove paste in oreškov na tržnicah je najlažji način, da se seznanite s surovino, ki se uporablja v kuhinji. Avgusta in septembra so meseca, ko se, kot pravi dokument Viri:

Komentarji

0/1000

Napiši prvi komentar