Preskoči na glavno vsebino
Radar Türkiye
Odkrijte dogodke v aplikaciji
Odpri
Radar Türkiye

Sinop: Mize in lokalne dobrote z zaščitenim geografskim poreklom.

Sinopova jedilna ponudba se razprostira v dveh smereh. Na eni strani je morje, s svojimi ribami, kot so orada, skušavec in postrgov. Na drugi strani pa so gorske vasi, gozdovi kostanjev, vrtovi in pašniki doline reke Gökırmak.

Radar TürkiyeRadar Türkiye4 Kasım 2026
Še ni ocen

Prijavi se za všečke in ocene

Sinop: Mize in lokalne dobrote z zaščitenim geografskim poreklom.

Miza v Sinopu se razteza v dveh smereh. Na eni strani je morje, s svojimi ribami, kot so orada, skuta in postrv. Na drugi strani so gorske vasi, gozdovi kostanjev, vrtovi in pašniki doline Gökırmak. Kuhinja te regije je nastala na mestu, kjer se te dve stvari srečujeta. Danes je del te kuhinje uradno zaščiten: v bazi geografskih označb Turške ustanove za patente in blagovne znamke so registrirane jedi, ki so specifične za Sinop, ena sladica, ena sorta paradižnika, en med in en ribji izdelek. Ta članek predstavlja mizo v Sinopu, pri čemer se opira na te registrirane dokumente in opis lokalne kuhinje, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo in turizem regije Sinop, ter vam pove, kaj in kje iskati, ko obiskujete to območje. Kaj pomeni geografski znak?

Turška ustanova za patente in blagovne znamke definira geografski znak kot znak kakovosti, ki prikazuje izvor izdelka, njegove značilne lastnosti in povezavo med temi lastnostmi in geografskim območjem, ter to tudi zagotavlja. Registracija se izvaja v dveh vrstah. Pri imenu izvora so vse ali večina bistvenih lastnosti izdelka izvirale iz naravnih in človeških elementov tega geografskega območja, in vse faze proizvodnje se zgodijo znotraj teh meja. Pri označbi izvora pa se vsaj ena od faz proizvodnje, predelave ali drugih postopkov izvaja na določenem območju. Večina registriranih jedi iz Sinopa so označbe izvora, medtem ko sta paradižnik in med registrirana kot imena izvora. V bazi podatkov ustanove so poleg hrane registrirani tudi drugi izdelki iz Sinopa, kot so tkanine iz lanu Ayancık, obroči iz Boyabat in preproge iz Sinopa. Ta članek se osredotoča le na izdelke, ki se pojavljajo na mizi. Sinopski knedelj, polovičen z orehi, polovičen s jogurtom.

Knedež je najbolj znana jed na mizii v Sinopu. Po registrirnem dokumentu je geografski znak za "Sinopski knedež" registriran kot označba izvora 20. decembra 2021, registrant pa je Obrtniška zbornica Sinopa. Dokument opisuje knedež takole: testo se razvalja na debelino 1 do 2 milimetra, napolnjeno je z govedino brez maščobe in vezi, testo se zaveže v obliki ušesa in skuha. Testo se v regiji pogosto imenuje tudi "ušesno testo" zaradi te oblike. Kar ločuje sinopski knedež od drugih knedežev, je njegova postrežba. Skuha knedež se postavi na krožnik, po njem se polije stopljeno maslo, na eno polovico krožnika se doda jogurt z česnom, na drugo polovico pa sesekani orehi. Po dokumentu je ta način postrežbe, skupaj s tankim razvaljanjem Dokument omenja, da je "nokul" povezan z pomorsko zgodovino Sinopa. Po navedbah virov so zaposleni na ladjah, ki so priplule v ladjedelništvo v Sinopu, ob sebi nosili "nokul" kot zalogo hrane. Ker ga je bilo hitro pripraviti in se dolgo ni kvaril, je bil priljubljena hrana za mornarje. "Nokul" je bil v preteklosti pogosto prisoten na prazničnih mizah, danes pa, kot piše v dokumentu, ga pripravljajo vsak dan v številnih pekarstvih in slaščičarnah v regiji. Pripravijo ga tako, da razvaljajo kvasno testo, ga namažejo z oljem, na njega položijo nadev, ga zvijejo v valj in ga položijo na pladenj, kjer se vrti okoli svoje osi. Zgoraj ga namažejo z jajčnim rumenjakom in pečijo v pečici. Kulturno ministrstvo navaja, da ga lahko najdemo v pekarnah in trgovinah s piškoti v središču mesta Sinop. "Lakerda" je ribja jed, ki se pripravlja s soljenjem.

Ena od ribjih jedi, ki je uradno registrirana, je "lakerda". "Lakerda" iz Sinopa je bila registrirana kot regionalni izdelek 5. maja 2023, registracijo je izvedla trgovinska zbornica Sinop. Po navedbah v dokumentu je "lakerda" slana ribja jed, ki se pripravlja s čiščenjem in narezanimi ribami (običajno skufo ali tuno), ulovljenimi ob obali Sinopa, in jih nato posolimo. Koščke rib položimo v posodo, pri čemer je plast soli in plast rib, med katere lahko dodamo lovorjeve liste, nato pa na vrh položimo težo. Postopek soljenja traja od treh do štirih tednov v hladilniku. Dokument navaja, da se temu procesu v ljudskem jeziku reče "soljenje". "Lakerda" se običajno uživa kot predjed. Registracijski dokument navaja, da jo lahko uživamo z olivnim oljem in limono. Dodatno opozarja, da se "lakerda", ki se prodaja v posodah za soljenje, pred užitkom namoči v vodo, da se odstrani del soli. Dokument navaja, da se "lakerda" lahko shrani v hladilniku do šest mesecev. Če jo vzamete domov, jo shranite na hladnem in jo pred užitkom namočite v vodo, kot je opisano v dokumentu. "Boyabat" – dva okusa, "şiş kebabı" in "ezme".

Ko se spustimo od obale v dolino reke Gökırmak, se spreminja tudi ponudba hrane. "Boyabat şiş kebabı" (žarana mesna jed na paličici) je bil registriran kot regionalni izdelek 28. septembra 2020, registracijo je izvedla trgovinska zbornica Boyabat. Po navedbah v dokumentu se ta jed že dolgo pripravlja v regiji, večinoma jo pripravljajo pastirji in je Boyabat Gazidere paradižnik in Sinop kostanjev med.

Oba proizvoda sta zaščitena kot geografski označevalci, kar pomeni, da izvirata iz Sinopa. Paradrižnik Boyabat Gazidere je bil zaščiten 12. aprila 2019, zaščito pa je pridobila občinska služba za kmetijstvo in gozdarstvo v Boyabatu. Dokument navaja, da se ta paradižnik že več kot 150 let goji v vaseh Gazideresi in Gazideretabaklı v Boyabatu, pri čemer se goji s istemi seme in je znan kot "grdi paradižnik". Plodovi tehtajo med 600 in 800 gramov, imajo tanko kožo in so zelo členjeni. Ko se jih razreže na pol ali v tri dele, se v sredini pojavi sočna, brezsemenska, stožčasta struktura, ki se v regiji imenuje "cücük". Dokument navaja, da ima po obiranju kratko življenjsko dobo in ni primeren za dolgotrajni transport, zato ga boste našli najboljše v sezoni, v kraju, kjer je pridelan. Kostanjev med iz Sinopa je bil zaščiten 13. januarja 2021 kot geografski označevalec, zaščito pa je pridobila univerza v Sinopu. Geografsko območje zajema vasi, ki so navedene v dokumentu, v okrožjih Erfelek, Ayancık in Türkeli. Dokument navaja, da se med pridobiva iz tega območja, kjer se nahajajo naravni, neposajeni kostanjevi gozdovi, ki obstajajo že od 14. stoletja, in ga proizvajajo čebelarji, ki prebivajo v tem območju. Barva meda se spreminja od svetlo rdečkaste do temno rdečkaste, ima močan, pikantni okus in vonj po lesu in rastlinah. Dokument navaja, da se med, če ga shranjujete na temnem in hladnem mestu, lahko kristalizira v dveh letih ali več.

Druge jedi iz Sinopa:

Kuhinja Sinopa ne vključuje samo zaščitenih izdelkov. Na spletni strani občinske službe za kulturo in turizem, ki se imenuje "Kaj se je v Sinopu?" so opisane še druge domače jedi. "Katlama" je jed, ki se pripravi iz testa, narejenega iz moke, soli in vode, ki se namaže z oljem, zloži kot ovoj in peče na plošči. "Islama" je jed, pri kateri se na kvadratne kose tankega testa položijo oreščki, stopljeno maslo in kuhana piščančja mes, zalijejo s piščančjo juho in pečemo. "Mısır çorbası" je juha, ki se pripravi z dolgotrajnim vrenjem koruze, fižola in čebule. "İçli tava" je jed, pri kateri se očiščene sardine položijo na pekač, mednje se doda riž, nato se pokrijejo z dodatnimi sardinami in pečemo v pečici. Viri:

Komentarji

0/1000

Napiši prvi komentar