Preskoči na glavno vsebino
Radar Türkiye
Odkrijte dogodke v aplikaciji
Odpri
Radar Türkiye

Kralji pod mestom, tumulusi v Ankari.

Oseba, ki živi v Ankari, vsak dan večkrat potuje mimo grobišč, pogosto pa sploh ne ve, da se nahaja v bližini takšnih krajev.

Radar TürkiyeRadar Türkiye15 Ekim 2026
Še ni ocen

Prijavi se za všečke in ocene

Kralji pod mestom, tumulusi v Ankari.

V Ankari živi oseba vsak dan večkrat potuje mimo grobišč, čeprav o tem pogosto ne ve. Te okrogle vzpetine ob avenijah, beseda "vzpetina" v imenih krajev in celo vzpetina, na kateri stoji najbolj znani spomenik mesta, so povezane s pokopno tradicijo Frigijcev, ki so pred približno tri tisoč let živeli v tej ravnici. Ta članek opisuje, kaj je ta tradicija, kaj se je zgodilo z grobišči pod mestom in kje jih lahko danes vidite. Kaj je grobišče?

Grobišče je latinska beseda za umetne vzpetine, ki vsebujejo grobove ali grobne komore in so zgrajene z nakopičenjem zemlje. V Anatoliji se temu reče "höyük", v Srednji Aziji pa "kurgan". Prvi znani primeri te tradicije, ko se grob določi z vzpetino, so v eurasijskih stepah. Od železne dobe naprej so te vzpetine postale bolj izrazite, pri čemer so bili izbrani bolj strme hribi in pobočja, ki so bili vidni od daleč. Ljudje, ki so ohranili to tradicijo v srednji Anatoliji, so bili Frigijci. Po izkopavanjih v Gordionu je najstarejše znano grobišče v Anatoliji datirano okoli 850 pr. n. št. in ga arheologi imenujejo "grob W". Ker takšne grobnice niso bile prej videne v Anatoliji, se domneva, da je ta tradicija prišla z Frigijci. Običajno so pokojne postavljali v tla, v sobo, obloženo z lesom, in jo pokrivali z veliko količino zemlje. Gordion in Veliko grobišče

Najbolj veličasten primer te tradicije je v Yassıhöyük, ki je del občine Polatlı, in v nekdanji prestolnici Frigijcev, Gordionu. Okoli mesta je več kot sto grobišč; število se razlikuje glede na vire; turška Wikipedija navaja približno 85, angleška Wikipedija pa več kot sto, medtem ko članek v "Yetkin Report" navaja približno 150 grobišč. Največje od njih je Veliko grobišče, znano tudi kot "Midasovo grobišče". Danes je visoko več kot petdeset metrov in ima premer približno tristo metrov. Ekipa pod vodstvom Rodneyja Younga je to vzpetino izkopala leta 1957. V notranjosti so našli dobro ohranjeno leseno grobnico; ta soba je ena najstarejših ohranjenih lesenih struktur na svetu. V grobnici so našli moškega, ki je umrl v šestdesetih letih. Poleg njega so našli lesene pohištvene predmete, okrašene z vstavki, bronene posode in posode. Datiranje po drevesnih obročih je pokazalo, da je grobnica zgrajena okoli leta 740 pr. n. št. Zato se Imamo poseben članek o potovanju v Gordion z vlakom; v tem članku se osredotočamo na mesto samo. V mestu se nahaja nekropolis.

Natančno mesto Ankare je samo po sebi naselje Frigijcev, območje okoli mesta pa je bilo polno Frigijskih grobišč. Po podatkih v poročilu Yetkin je znano, da v mestu obstaja več kot trideset tumulov (pokopnih gomil). Po zapisih Inventarja kulture je območje prvič upodobljen na načrtu leta 1910 s strani R. C. Thompson. Prvi stik s kralji pod mestom je bil naključni. Leta 1932 so med izkopavanjem za ribnik v Gazi Orman Fidanlığı naleteli na Frigijsko grobnico. V zemlji so našli razpršene kose bakra, pod njimi pa je bila okrogla stena, zgrajena iz majhnih kamnov, ki niso bili povezani z malto. V grobnici niso našli nobenih kosti ali pepela. Ker so najdbe podobne grobiščem v Gordionu, je Hamit Zübeyr Koşay grobnico datiral v 8. stoletje pred našim štetjem. Resno delo je začelo leta 1967 z reševalnimi izkopavanji, ki jih je začelo ODTÜ (Univerza za tehnologijo in znanost). Po podatkih Inventarja kulture je bil pri delu izkopan eden od dveh hribov, imenovan İkiztepeler, ki se nahajata zahodno od ceste, ki povezuje Söğütözü z Atatürk Orman Çiftliği. Višina hriba nad ravnjo ceste je bila sedem metrov, premer pa šestdeset metrov. Tudi tumul v sredini skupine Beştepeler je bil odprt istega leta. Ime soseske Beştepe izvira od teh petih grobišč. Iste evidence kažejo tudi žalostno sliko. Z razvojem mesta so bila večina tumulov uničena. Večina tumulov v Yücetepe, Emniyet, Emek in Beştepe je danes označena kot izgubljena. Nekateri so bili uničeni že pred začetkom reševalnih izkopavanj, drugi pa so bili odstranjeni po izkopavanjih. Od Rasattepe do Anıttepe

Stari naziv hriba, kjer se danes nahaja Anıtkabir, je bil Rasattepe, in tudi ta hrib je bil območje grobišč. Leta 1939 so se odločili, da bodo na tem mestu zgradili spomodni grob, temeljne kamen so položili 9. oktobra 1944. Med gradnjo je Türk Tarih Kurumu (Turška zgodovinska akademija) izvedla izkopavanja na hribu julija 1945. Po podatkih Inventarja kulture je izkopavanja vodila ekipa pod vodstvom Nezih Fıratlı, odprli pa sta bila dva tumula. Med izkopavanji so našli artefakte iz obdobja Frigijcev. Ti tumuli danes niso več na tem mestu. Ko ob V tem samem članku je tudi zanimiva pripoved o tem griču: Po spominih Münira Hayrija Eglija je Atatürk neko jesen pokazal ta majhen grič v gozdni farmi in rekel, da bi tukaj lahko zgradili preprosto grobnico. Grič je kasneje dobil ime "Grič spominov". Po navedbah članka so bili ti griči v načrtu farme iz leta 1930, ki ga je pripravil Ernst Egli, označeni kot "Griči mučencev". Tumul je bil leta 1972 registriran, leta 1991 pa razglašen za arheološko območje prve stopnje. Galatske grobnice v Karalaru

Tradicija tumulov se ni končala s Frigijci. V vasi Karalar v občini Kahramankazan so grobnice in ostanki na skalovju, ki pripadajo Galatom, ki so se v to območje naselili že od 3. stoletja pred našim štetjem. Remzi Oğuz Arık je leta 1933 izvedel izkopavanja na tem mestu. Univerza v Ankari je leta 2021 začela površinsko raziskavo in odkrila osrednjo galatsko naselje v območju Asarkaya. Nekateri viri naselje opisujejo kot utrdbo kralja Deiotarosa, imenovano Blucium, vendar je ta identifikacija sporna. Raziskovalci opozarjajo tudi na škodo, ki jo je območju povzročilo iskanje zakladov. Kje ga lahko vidite danes

Najboljši način, da si ogledate artefakte, ki so bili izkopani iz tumulov, je muzej anatolskih civilizacij v Ulusu. Velik del odseka muzeja, posvečenega Frigijcem, je sestavljen iz artefaktov, ki so bili izkopani iz kraljevega tumula v Gordionu. Tam so razstavljeni rekonstrukcija grobnice, leseni okrasni predmeti, spone za oblačila, posode za obrede ter upodobitve levov, ovc in orlov. Do muzeja se lahko pripeljete z avtomobilom ali pa se po hribu sprehodite iz Ulusa. Druga postaja je arheološki muzej ODTÜ. Muzej, ustanovljen leta 1969, poleg artefaktov, izkopanih na lokacijah Koçumbeli in Yalıncak v okviru kampusa, vsebuje tudi predmete, izkopane iz tumulov frigijskega nekropola v središču mesta. Ker se nahaja v okviru kampusa, preverite pogoje obiska na spletni strani muzeja. Grič Yumurtatepe lahko enostavno opazujete zunaj, izven ograje, ki obdaja območje. Ne pozabite, da ste na območju prve stopnje; plezanje na grič, kopanje zemlje sta prepovedana, najboljši način za ohranjanje zgodovine pa je, da ne puščate sledi. Če želite obiskati Gordion, si rezervirajte en dan; veliki tumul in muzej sta blizu drug drugemu. Nač Viri:

Komentarji

0/1000

Napiši prvi komentar