Mesto, ki ga je oblikovala oreščka.

Za razumevanje Giresuna je najprej treba pogledati proti hribom. Vsak naklon, ki se dviguje iz morja, je posut z orehovimi nasadi, in to ni naključje; arhitektura, trgovina in življenje mesta so se razvila okoli tega enega samega produkta.

Orehi v Giresunu rastejo že stoletja, vendar je pravo preobraženje prišlo v 19. stoletju, ko se je povečala izvoznih količin. Denar, ki se je pridobil s prodajo preko pristanišča v Evropo, se je vrnil v mesto, in velike kamnite vile, ki jih vidite v četrti Zeytinlik, so bile zgrajene v tem obdobju. Domovi grških in turških trgovskih družin pričajo o bogastvu tiste dobe s svojo fasado in notranjo zasnovo. Med sprehodom po ozkih ulicah te četrti dejansko sprehajate skozi ekonomsko zgodovino enega samega produkta.

Koledar je prav tako usklajen z orehi. August je čas žetve, in takrat se hribi oživejo; nabiranje še vedno poteka v veliki meri ročno, in sezonski delavci prihajajo v regijo. Zbrani orehi se najprej sušijo v nasadih, nato pa na betonskih ploščah pred hišami. Pogled na orehe, razprostrte ob cesti, je najbolj prepoznaven prizor v Giresunu v mesecih avgust in september.

Sam produkt pa ni enoten. Giresunski orehi so geografsko zaščiteni in spadajo v posebno kategorijo zaradi svoje vsebnosti maščob in arome; so zelo cenjeni v čokoladni industriji. Pri nakupu v lokalnih trgovinah je pomembno vprašati o različici orehov.

Orehi so prisotni tudi v kuhinji. Orehova halva, piškoti z orehi in orehova pasta so osnovni izdelki v lokalnih trgovinah. Vendar pa orehi tukaj niso samo darilo, ampak vir dohodka; zato je najboljši način, da se spoznate z njimi, obisk obroba nasada, ne pa trgovina.

Če obiščete mesto: Če prispete v avgustu, boste lahko opazovali žetve, vendar so podeželske ceste lahko preobremenjene s traktorji. Notranje doline, kot je Yağlıdere, najbolj jasno prikazujejo, kako so nasadi urejeni na terasah. V Muzeju Giresun so razstavljeni dokumenti o trgovini z orehi; začeti tam je dobra ideja, če želite razumeti mesto.