Preskoči na glavno vsebino
Radar Türkiye
Odkrijte dogodke v aplikaciji
Odpri
Radar Türkiye

Arslantepe izkopavanja in nastanek države.

Arslantepe, ki se nahaja približno sedem kilometrov severovzhodno od Malatyje, med nasadih marelic v kraju Orduzu, na prvi pogled spominja na običajno hrib.

Radar TürkiyeRadar Türkiye4 Kasım 2026
Še ni ocen

Prijavi se za všečke in ocene

Arslantepe izkopavanja in nastanek države.

Malatya'dan yaklaşık sedem kilometra severozahodno se dviguje Arslantepe, ki na prvi pogled spominja na običajno hrib. Vendar pa, po informacijah Uprave za kulturo in turizem občine Malatya, je kulturni sloj tega hriba debel trideset metrov; to pomeni, da je ta hrib nastal z nabiranjem domov, skladišč in cest iz več sto generacij. Naselje sega najmanj od 5. tisočletja pred našim štetjem do srednjega veka. Danes je Arslantepe pomemben na svetovni ravni zaradi kompleksa zgradb, ki se je našel v eni od teh plasti, in zaradi vztrajnega izkopavanja, ki ga je trajalo več kot pol stoletja, da je pripeljalo te najdbe na dan. Ta članek opisuje zgodovino izkopavanj na Arslantepeju, veliko zgodbo, ki jo pripovedujejo ta izkopavanja, in kako lahko danes razumemo to območje.

Odkritje "Levje vrat"

Hrib dobi ime po kamnitih levih, ki so se nahajali na njegovi strmini. Po informacijah Uprave za kulturo in turizem občine Malatya so se prva izkopavanja začela leta 1932 pod vodstvom Francozinja Louisa Delaporta. Ta dela so odkrila palačo z nizkimi reliefi na kamnitih ploščah in z vhodom ter dvoriščem. Ta vhod, znan kot "Levja vrata", je danes razstavljen v Muzeju anatolskih civilizacij v Ankari. Po informacijah uprave, ker v tistem času v Malatyi ni bilo muzeja, so petnajst reliefov različnih velikosti, dva leva in kip kralja Tarhunze odpeljali v Ankaru. Ta prva odkritje je Arslantepe dolgo časa povezovalo s pozno hetitsko dobo. Po informacijah občine Battalgazi je to obdobje predstavljalo naselje, ki se je imenovalo Melid ali Meliddu, obkroženo z zemljanimi obzidji in z mestnimi vrati, ki so se odpirala proti severovzhodnemu pobočju. Po informacijah Univerze Roma La Sapienza, je bilo Melid med letoma 1600 in 700 pred našim štetjem najprej središče, povezano s Hetitskim cesarstvom, nato pa je postalo glavno mesto neodvisnega kraljestva, preden ga je osvojila nova asirska vojska. Občina Battalgazi to konec opisuje kot asirsko invazijo leta 712 pred našim štetjem.

Italijanska izkopavanja, ki so se začela leta 1961

Pravo slavo je Arslantepe pridobil s pomočjo italijanskih izkopavanj, ki so se začela leta 1961. Po informacijah Uprave za kulturo in turizem občine Malatya so se stalna izkopavanja začela leta 1961 pod vodstvom Piera Meriggija in Salvatoreja Puglisija, nato pa jih je nadaljevala ekipa Univerze Roma La Sapienza pod vodstvom Albe Palmieri Direktorat je sporočil, da je italijanska ekipa delovala z metodo obsežnih izkopavanj in je združila podatke o stratifikaciji, pridobljene z različnih lokacij na griču – severovzhoda, jugozahoda in zgornjega zahodnega stebra – s čimer je vzpostavila kulturno kontinuiteto naselja. Upravljanje pred pisavo

Najpomembnejša odkritja izkopavanj so skupine opečnih struktur, ki segajo v konec 2. tisočletja pred našim štetjem. Sapienza datira ta palačni kompleks v približno 3400 let pred našim štetjem, medtem ko direktorat za kulturo in turizem province Malatya ga datira med letoma 3300 in 3000 let pred našim štetjem. Kot je sporočila občina Battalgazi, so te monumentalne strukture obsečale površino najmanj 2600 kvadratnih metrov na jugozahodnem pobočju griča. Stene palačnih hodnikov so bile okrašene s reliefi, motivi in freskami; na stene, ki so bile odkriti med izkopavanji, so bili naneseni črni in rdeči geometrijski elementi. Kar Arslantepe naredi tako pomembno za raziskovalce, ni toliko velikost strukture, temveč njena funkcija. Po mnenju Sapienze je ta kompleks združeval administrativne, gospodarske in politične funkcije v eni sami zgradbi. Med izkopavanji so našli več kot dve tisoč žigov. Kot je sporočila občina Battalgazi, prisotnost tako velikega števila žigov v različnih delih strukture kaže, da je v tem območju delalo veliko uradnikov, ki so imeli pooblastilo za shranjevanje in zapečatenje blaga. Direktorat za kulturo in turizem province Malatya v luči teh odkritij trdi, da je dokazano obstoj računovodskih in arhivskih praks na Arslantepe. Razlaga Sapienze doda pomemben dodatek. Centralizirana organizacija na Arslantepe je obstajala pred nastankom pisave; pisava se je prav v tem obdobju razvijala v sosednji Mezopotamiji, kot odgovor na upravne potrebe novih mestnih družb. Torej, upravljanje je na tem območju delovalo predvsem z žigi, brez uporabe pisave. To je razlog, zakaj je Arslantepe pomembno območje za razumevanje zgodnjih oblik države. Zgodnji mojstri obdelave kovin

Palačni kompleks je tudi pomemben mejnik v zgodovini obdelave kovin. Direktorat za kulturo in turizem province Malatya je sporočil, da so med izkopavanji našli devet mečev in dvanajst konic puščic, izdelanih iz bakra z dodatkom arsena; meči so priznani kot najstarejši primeri, ki so bili do sedaj odkriti. Kot je sporočila občina Battalgazi, je bila nekatera od teh orožij okrašena s srebrnimi vstavki, poleg tega pa so našli tudi visokonožne posode za sadje in dolge vaze V stoletju so Rimljani mesto preselili na bližje območje reke Evfrat, na današnje območje Battalgazi, in s tem je bila Arslantepe zapuščena. Hrib je bil v 5. in 6. stoletju naše števanja uporabljen kot rimsko vas, nato pa je bil uporabljen kot grško-rimski grobišče, s čimer se je njegova zgodovina zaključila. Pot do vključitve na seznam svetovne dediščine.

Informacije, pridobljene s izkopavanj, so sčasoma postale predmet mednarodne pozornosti. Arslantepe je bila najprej vključena na začasen seznam svetovne dediščine UNESCO; Ministrstvo za kulturo in turizem province Malatya navaja leto 2014, univerza Sapienza pa leto 2015. Po navedbah občine Battalgazi je bila kandidatura za vključitev na seznam svetovne dediščine predložena Svetovnemu odboru za svetovno dediščino po zaključku raziskav na območju. 26. julija 2021 je bila na 44. zasedanju Svetovnega odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo spletno na Kitajskem, vključena na glavni seznam in je postala devetnajsta turška lokacija na tem seznamu. Območje danes.

Arslantepe je hkrati arheološko najdišče in muzej na prostem. Po navedbah občine Battalgazi je bil večji del projekta za preureditev kompleksa glinastih palač v muzej na prostem zaključen leta 2011; ob vstopni poti sta bila postavljena rekonstrukcija hiše iz bronaste dobe ter kopiji kipa kralja Tarhunze in asirskih levov. Po navedbah Ministrstva za kulturo in turizem province Malatya se je informacijski in recepcijski center, ki se nahaja tik ob hribu, odprl 4. oktobra 2025. Center vključuje vizualne materiale in projekcije, ki so jih skupaj pripravili arheološka ekipa in ministrstvo, razstavni prostor ter prostore za dogodke. Po navedbah univerze Sapienza se je 8. avgusta 2026 odprl nov obiskovalni pot v območju, pri čemer je bila razširjena zaščitna konstrukcija nad kompleksom palač, ki datira v leto 3400 pr. n. št. Razširjena konstrukcija ščiti najnoveje izkopano del območja; obiskovalci lahko dostopajo do novih območij preko plošča za hojo in informativnih tablic v turščini, angleščini in italijanščini. Istega dne je bila odprta tudi prenovljena razstava v Arheološkem muzeju Malatya. Po navedbah univerze Sapienza muzej vsebuje več kot štiri tisoč artefaktov, odkritih med izkopavanji v Arslantepe. Predlog za obisk.

Po informacijah na spletni strani Ministrstva za kulturo, so med izkopavanji v Arslantepe bila odkrit Po informacijah direktorata, do griča je mogoče priti z javnim prevozom iz središča mesta po obvoznici. Pred obiskom preverite najnovejše informacije o odpiralnih urah in pogojih obiska na spletni strani ministrstva.

Viri:

Komentarji

0/1000

Napiši prvi komentar