Pravijo, da Ankara nima svoje kuhinje; tisti, ki to pravijo, so običajno obiskali le kavarne v Tunali. Kuhinja mesta je preprosta, značilna za stepo in za jedi, ki jih pripravljajo državni uradniki; uporablja se malo sestavin, hrana se dolgo kuha, in pogosto se uporablja pekači in lonci.

Ankara nima nima ima posebno kulinariko; tisti, ki tako pravijo, so običajno obiskali le kavarne v Tunali. Jedci mesta so preprosti, povezani s stepo in uradniško prehrano: malo sestavin, dolga priprava, peka v ponvah in na pekačih. Povedali vam bomo o petih ključnih okusih, kje in kdaj jih lahko poskusite, ostalo pa je odvisno od vašega okusa.

Začnimo z "tava" (pečenka). To je jed, pri kateri se jagnjetina peče na pekaču z ječmenovo juho. Je simbol mesta. Njena skrivnost je v tem, da meso odda svoj okus juhi, medtem ko se pekač počasi suši v pečici. V lokalnih restavracijah v Ulusu jo lahko dobite okoli enajstih zjutraj, svež iz pečice, in je na voljo do dveh popoldne; večerjo ne boste našli. Najbolj zanesljive naslove so restavracije ob Denizciler Caddesi in v stranskih ulicah Anafartalar. Porcije so majhne, postrežajo jo z "ayran" (kislo mleko) in kumaricami.

"Kapama" je naslednja. Jagnjetina se kuha v ponvi, zaprta s pokrovom, v svoji lastni juhi, skupaj z radičkom ali čebulo. Je tradicionalna poročna jed v Ayaşu in Beypazarju, v Ankari pa jo lahko najdete v restavracijah v Ulusu. Je lažja od "tava", spomladi pa je še bolj okusna s svežim radičkom.

"Ankarski simit" (sladica). Je temnejša, bolj hrustljava in bolj sladka od "simita" iz Istanbula; zaradi pražene sesama ima tudi drugačen vonj. Kupite jo svežo na stojnicah v Ulusu; v Hamamönü je del zajtrka. Če jo želite vzeti s seboj, kupite paket v pekarji v Ulusu; bo ostala sveža.

"Beypazar kurusu" (suho pecivo). Je pecivo, bogato z maslom, pečeno dvakrat, ki se ne posušuje tudi po več mesecev. Izvirno je iz pekov v Beypazarju, vendar ga lahko najdete tudi v trgovinah s lokalnimi proizvodi na tržnici v Ulusu. Je odlična prigrizek k čaju ali na poti; kupite eno, in kmalu boste želeli še eno.

"Höşmerim" in "Beypazarı baklava". "Höşmerim" je topla sladica, pripravljena iz sveže skute in sladkorja; pogosto jo postrežejo kot zaključek obroka v restavracijah v Ulusu. "Beypazar baklava" je znana po svoji zelo tanki testo; "havuç lokumu" (sladica iz korenja) pa je sladka različica korenjevih polj v tej regiji.

Kje dobiti pijačo? V kavarnah z dvorišči v Hamamönü lahko pijete "menengiç kahvesi" (k

Ankarski kotliček, kapama, simit in jedi iz prestolnice.

Komentarji