Abide-i Hürriyet

Abide-i Hürriyet je marmorna spomenik in grobišče, ki se nahaja na vzpetini, znani kot Hürriyet-i Ebediye, v Šišliju. Po informacijah iz angleške Wikipedije je ta vzpetina najvišja točka v Šišliju, približno 130 metrov nadmorske višine. V enciklopediji TDV İslam Ansiklopedisi je zapisano, da spomenik gleda v Kağıthane dolino. Spomenik je bil zgrajen v spomin na vojake, ki so umrli med dogodki 31. marca 1909, in je eden izmed najbolj znanih objektov obdobja Druge konstitucije. Viri ga opisujejo kot prvi nacionalni spomenik v Istanbulu. Ime spomenika je dano tudi ulici Abide-i Hürriyet, ki poteka vzporedno z glavno ulico Halaskargazi v Šišliju. Po zgodovini občine Šišli se je območje okoli te ulice hitro urbaniziralo že od 1920. let, v 1930. letih pa so se tu pojavile luksuzne stavbe tiste dobe. Avgusta 1909 je bil objavljen razpis za načrt spomenika, katerega zmagovalec je bil arhitekt Muzaffer Bey, eden od pionirjev nacionalnega arhitekturnega gibanja. Gradnja se je začela leta 1909, temel pa je postavil sultan Mehmed V. Rešad, spomenik pa je bil uradno odprt 23. julija 1911. Za otvoritev so bili izdelani zlate in srebrne medalje s pečatom sultana in datumi. Prvi, ki so bili pokopani na tem mestu, so bili vojaki, ki so umrli med dogodki 31. marca. Število pokopanih se razlikuje glede na vir, tako da angleška Wikipedija navaja 74, turška pa 71. Leta 1913 je bil na območju pokopan Mahmud Şevket Paşa, ki je umrl pri atentatu, njegovo telo pa je bilo preneseno v odprto grobnico, ki jo je zasnoval arhitekt Kemaleddin Bey. Leta 1943 je bilo njegovo telo preneseno iz Berlina in pokopano na tem mestu s svečano ceremonijo. Leta 1951 sta bili posmrtni ostanki Midhat Paše, leta 1996 pa Enver Paše prenesena iz Tadžikistana in pokopana na tem grobišču. Na tem območju so tudi grobovi drugih pomembnih oseb tiste dobe, kot so Atıf Kamçıl, Eyüp Sabri Akgöl in Mithat Şükrü Bleda. Tako se je to območje preoblikovalo v spominsko grobišče, ki ohranja spomin na obdobje konstitucij. Arhitektura: Spomenik je popolnoma narejen iz marmorja, slog pa opisuje enciklopedija TDV İslam Ansiklopedisi kot neoklasicističen. Ker stoji na trikotni površini, je arhitekt Spomenik Ker je spomenik lociran na odprtem prostoru, je vedno viden. Pred obiskom preverite najnovejše informacije o delovnih časih in urejenih območjih, saj se lahko te informacije spremenijo. Najprej se vzpenjajte po stopnicah do podstavka in si oglejte natise in šestkotne pečate na njem. Nato si oglejte odprto grobnico Mahmuda Ševket Paše in obližnje nagrobne plošče; vsaka od njih odraža različno obdobje glede pisanja in okrasja. Sončna svetloba sredi dneva gladko odseva na marmorju, medtem ko jutranja in popoldanska svetloba bolje poudarja reliefne elemente na podstavku. Višina griča ponuja širok pogled na Kağıthane dolino in visoke zgradbe v Šişliju. Dostop: Najbližja postaja javnega prevoza je postaja metro M7 Çağlayan, ki se nahaja na ulici Abide-i Hürriyet. Postaja je severno od zgradbe Istanbulskega sodišča, približno nekaj sto metrov oddaljena od spomenika. Postaja Šişli-Mecidiyeköy (liniji M2 in M7) in postajališče Metrobüs v Mecidiyeköy sta približno kilometer južno, od koder lahko do spomenika prispete peš po ulici Abide-i Hürriyet. Lahko ga obiščete v istem pol dneva skupaj z Muzejom Ataturka v Šişliju.