Preskoči na glavno vsebino
Radar Türkiye
Odkrijte dogodke v aplikaciji
Odpri
Obisk Kaledona in Domuztepeja v okviru izleta v Kahramanmaraş.
Kulturni4 Postajališče

Obisk Kaledona in Domuztepeja v okviru izleta v Kahramanmaraş.

Še ni ocen

Prijavi se za všečke in ocene

Ta pot omogoča spoznavanje mesta Kahramanmaraş v treh različnih časovnih plasteh: na hribu v središču mesta se nahaja utrdba, ki jo je bilo od obdobja poznega Hetitskega cesarstva naprej večkrat obnovljeno; južno od utrdbe se nahaja mošeja, ki odraža arhitekturo obdobja Dulkadiroğlu; ob robu mesta se razprostira naravni park, in južno od ravnine se nahaja grič, star več kot šest tisoč let. Pot sledi geografski potek. Zgodaj zjutraj začnete v središču mesta, opoldne se odpravite v naravo po cesti proti Gazianteppu, popoldne pa preživite v bližini arheološkega najdišča v smeri Pazarcık. Prvi dve postaji sta oddaljeni le nekaj korakov. Utrdba se dviguje nad središčem mesta, severno od mošeje Ulu Camii. Na spletni strani županije je zapisano, da natančen datum izgradnje utrdbe ni znan, vendar pa je iz napisa razvidno, da je bila zgrajena v času vladanja poznohetitskega kralja III. Halpuruntaša (810-783 pr. n. št.). Utrdba je bila v naslednjih obdobjih večkrat obnovljena, od obdobja Rimljanov do Republike. Mošeja Ulu Camii pa je bila zgrajena med letoma 1442 in 1454 po navodilih Sulejmana Beya, leta 1501 pa jo je obnovil Alaüddevle. Ogled obeh objektov drug za drugim omogoča lažje razumevanje, zakaj se mesto razvilo okoli utrdbe in kako je dobilo svoj videz v obdobju bejstva. Tretja postaja je naravni park Kapıçam. Park je bil 26. septembra 2008 razglašen za naravni park in se nahaja na cesti proti Gazianteppu, v jugovzhodnem delu mesta. Botanični vrt, ki obsega pet hektarjev, gosti 425 vrst rastlin, tri umetne ribnike pa služijo kot življenjski prostor za ptice in žuželke. Po ogledu kamna in zgodovine je ta postaja namenjena sprehodu in počitku. Zadnja postaja je grič Domuztepe. Grič se nahaja v bližini vasi Emiroğlu, v smeri Pazarcık, med gorama Toros in Amanos, na ravnici Maraş. Po informacijah je naselje, ki obsega približno 20 hektarjev, datirano med letoma 6000 in 5500 pr. n. št., v obdobju kulture Halaf. To je arheološko najdišče; informacije o vstopu in obisku niso na voljo na spletnih straneh, zato se je pred odhodom priporočljivo posvetovati s službo za kulturo in turizem ter s občino Pazarcık. Za celotno pot je nujno imeti vozilo. Ker viri ne navajajo razdalj med postajami, si pred odhodom izračunajte pot s pomočjo aplikacije za zeml Viri:

Dulkadiroğlu, Kahramanmaraş
Kulturni
4 Postajališče
~4 h 15 min na lokacijah
Pot ~32,9 km · 58 min
Skupaj ~5 h 13 min
6. november 2026

Postajališča poti

1
Kahramanmaraş Kalesi

Grad Kahramanmaraş.

~1 h tukaj
Şehit Muallim Hayrullah Caddesi, Kahramanmaraş

Grad se nahaja v središču mesta, na hribu severno od velike mošeje. Po informacijah spletne strani "Kültür Portalı", južna stran hriba je strma in visoka, medtem ko je severna stran rahlo nagnjena. Zato je grad najboljši za ogled, če ga opazujete od severa, kjer se počasi vzpenjate. Uporaba udobnih čevljev je priporočljiva, saj je teren naklonjen. Pri vstopu se za trenutek ustavite in opazujte splošno podobo obzidja. Obzidje ima pravokutno obliko in je, po navedbah virov, v povprečju 1,70 metra debelo. Zunanji steni bastijonov so zgrajene iz obdelanih kamnov, notranje pa iz lomljenega kamna. Razlika med obema materialoma je očitna, če se približate steni. Natančen datum izgradnje gradu ni znan. Vir, povezan z županovo upravo, navaja, da so med izkopavanji v gradu in njegovi okolici odkrili številne artefakte iz pozne hetitske dobe. Po navedbah istega vira je na kipu, znanem kot "Marashski lev", vgravirana napis, ki kaže, da je grad zgradil pozni hetitski kralj III. Halpuruntaš (810-783 pr. n. št.). "Marashski lev" je danes muzejni predmet in ga ne morete najti v gradu; je le spomin na preteklost mesta. Viri omenjajo, da je Evliya Čelebi v 17. stoletju zapisal, da je lev stal pri vhodu v grad. V naslednjih stoletjih je bil grad večkrat obnovljen in razširjen v različnih obdobjih, vključno s obdobji Asircev, Medijcev, Perzijcev, kraljestva Kapadokije, Rimskega cesarstva, Bizantijskega cesarstva, Anadolijskega sultanata, Osmanskega cesarstva in Republike. Med ogledom obzidja si zapomnite to plastenjasto zgodovino. Na vrhu hriba se obrnite proti ravnici; vir, povezan z županovo upravo, pravi, da ima grad zaradi svoje lege popoln pogled na ravnico in okolico. Razgled na mesto s te višine je prava nagrada ob obisku. Za fotografiranje izberite jutro ali večer, ko je svetloba mehkejša. Leta 2017 je bila v gradu začeta obsežna obnova, ki je bila zaključena leta 2020 z obnovitvenimi deli v notranjosti. Grad je bil odprt za obisk 5. junija 2020. Trenutne informacije o odpiralnih urah in pogoje obiska preverite na spletni strani lokalnega odseka za kulturo in turizem. Naslov, ki je naveden v virih, je Şehit Muallim Hayrullah Caddesi. Dostop do gradu je enostaven z avtobusom, lokalnim avtobusom in taksijem. Ker je to prvi postanek vaše poti, si ne hitite, vendar ne prekoračite predvidenega

Grad Kahramanmaraş se nahaja v središču mesta, na hribu, ki ga obdaja. Po informacijah iz Kulturnega portala, južna stran hriba je strma in visoka, medtem ko je severna stran rahlo nagnjena. Ta naklon omogoča različne poglede na grad, odvisno od smeri, iz katere se približujete. Na spletni strani guvernerstva je poudarjeno, da grad obvladuje celotno ravnico in okolico. Natančen datum izgradnje gradu ni znan. Med izkopavanji v gradu in njegovi okolici so bila odkrita številna zgodovinska predmeti iz obdobja pozne Hetitske države. Eden od teh je kip leva, znan kot "Lev iz Maraşa". Po informacijah s strani guvernerstva, napis na kipu kaže, da je bil grad prvič zgrajen v obdobju poznega Hetitskega kralja III. Halpuruntaša (810-783 pr. n. št.). Besedilo, ki ga je objavila služba za kulturo in turizem občine, tudi omenja, da je Evliya Čelebi v 17. stoletju zapisal, da je bil lev nameščen pri vhodu v grad. Viri navajajo, da je grad zgrajen v obdobju pozne Hetitske države, zato je bolj smiselno govoriti o obdobjih, kot o natančnem letu. Kip leva je danes muzejni predmet in je v tem besedilu omenjen le za razumevanje zgodovine gradu. Grad so uporabljale tudi različne skupine, ki so vladale tem območjem po obdobju pozne Hetitske države. Po informacijah iz Kulturnega portala, je bil grad v različnih obdobjih, vključno s obdobji Asircev, Medijcev, Perzijcev, Kraljestva Kapadokije, Rimskega cesarstva, Bizantinskega cesarstva, Anadolijskega sultanata, Osmanskega cesarstva in Republike Turčije, večkrat obnovljen in razširjen, kar ga je pripeljalo do današnje podobe. Ta dolga zgodovina kaže, da grad ni izdelek ene same dobe, temveč je urbana utrdba, ki se je skozi čas razvijala. Na spletni strani guvernerstva je zapisano, da je bil grad po prihodu Osmanov obnovljen po navodilih sultana Sulejmana I. (1520-1566). Po isti viru je grad dobil svojo zadnjo obliko v 1960. in 1970. letih. Kar zadeva arhitekturo, Kulturni portal in služba za kulturo poudarjata dve posebnosti. Zunanji zidovi kvadratnih stolpov so zgrajeni iz obdelanih kamnov, medtem ko so notranji zidovi zgrajeni iz lomljenega kamna. Grad je pravokoten in obkrožen z obzidjem, ki je v povprečju 1,70 metra debelo. Če se natančno pogledamo površino zidu, je mogoče opaziti, kako se obdelani kamni združujejo z bolj nepravilno polaganjem lomljenega kamna. Ta razlika je naj Najbolje je, da se ob obisku sledite navodilom, ki vas vodijo po območju, saj je notranjost trdnjave preurejena. Hrib, ki se dviguje nad ravnico, ponuja odlično točko za fotografiranje in omogoča širok pogled na okolico. Jutranja ali večerna svetloba poudarja teksturo kamna. Poleti, v času največje vročine, je na vrhu težko najti senco, zato izberite hladnejše ure dneva. Po informacijah iz Kulturnega portala je do trdnjave enostavno priti z mestnimi avtobusi, avtobusi in taksiji iz vseh delov mesta. Na spletni strani županije je džamija Ulu Camii prikazana na južni strani trdnjave, na mestnem trgu. Zato je enostavno načrtovati obisk trdnjave in džamije Ulu Camii v istem dnevu. Za kratek obisk je ura dovolj, za fotografiranje in počitek pa lahko namenite več časa. Bodite pozorni, da ne stopate po obnovljenih kamnitih površinah in ne poškodujete sten.
2
Kahramanmaraş Ulu Camii

Velika džamija v Kahramanmaraşu.

~45 min tukaj
Atatürk Bulvarı, Kurtuluş Mahallesi, Kahramanmaraş

Ko od severne strani gradu krenete proti jugu, boste prišli na mestni trg, kjer se nahaja džamija Ulu. Vir, ki ga je zagotovila občina, navaja, da je stavba locirana na mestnem trgu, južno od trdnjave. Naslov občine je Atatürk Bulvarı, Kurtuluş Mahallesi. Ta točka je pomembna za razumevanje arhitekture in zgodovine mesta. Najprej se ustavite pred dvoriščem ali pred samo stavbo in si oglejte celotno podobo. Po informacijah občine, če pogledamo ustanovne akte, je džamijo zgradil vladar Dulkadiroğlu Beyliği, Sulejman Bey, v letih 1442-1454. Ista informacija navaja, da je Sulejmanov sin, Alaüddevle, džamijo leta 1501 obnovil. Ministrstvo pa v svoji objavi navaja, da je Alaüddevle Bozkurt Bey v 16. stoletju razširil stavbo. Zaradi teh razlik med viri je bolj prav, da se obeh obdobij omenja skupaj, namesto da bi stavbo vezali na eno samo leto. Džamija spada v skupino džamij z lesenimi stropi. Zunaj je harim (prostor za moške) dimenzij 22 x 40,90 metrov, prostor za molitev dimenzij 5,30 x 40,90 metrov in minaret z enim balkončkom. Dolžina fasade, ki doseže 40,90 metrov, daje stavbi vodoravno in nizko podobo. Na fasadnih stenah so uporabljeni leseni elementi, grobo obdelan kamen in lomljen kamen. Pristopite do stene in opazujte, kako leseni elementi potekajo med vrstami kamna. Vir, ki ga je zagotovila občina, navaja, da je v stavbi vidna vpliv Mamelukov in Seldžukov. Občina pa opisuje, da džamija odraža značilnosti obdobja bejov in zgodnje anatolijske seldžuške arhitekture. Minaret, portal z mukarnasom in notranji elementi so elementi, ki stavbi dajejo edinstvenost. Mukarnas so stopničasti izrezani elementi, ki so razporejeni v nišah vrat. Oglejte si portal spredaj in nato dvignite glavo, da si ogledate mukarnas. Minaret, portal, mihrab (niša za imam) in minber (podeželj) so elementi, ki jih občina poudarja. Džamija Ulu je stavba, ki je bila priča pomembnim dogodkom v zgodovini mesta. Restavriranje, ki ga je izvedla Generalna uprava za fundacije, je bilo zaključeno in džamija je bila leta 2026 ponovno odprta za obredno opravljanje. Džamija je mesto za molitev; ob vstopu odstranite čevlje. Izberite preprosto oblačilo, ki pokriva ramena in kolena. Med obrednimi opravilji bodite tihi, ne hodite čez ljudi, ki se molijo, in jih ne fotografirajte. Informacije o primernem času za obisk preverite na vhod

Velika džamija v Kahramanmaraşu se nahaja v središču mesta, ob ulici Atatürk, v okviru četrti Kurtuluş. Na spletni strani županije je ta zgradba omenjena kot pomemben zgodovinski spomenik mesta in je predstavljena kot edinstven primer Dulkadiroğlu bejstva. Nahaja se na južni strani trdnjave Kahramanmaraş, na mestnem trgu. Ta lokacija omogoča obisk džamije skupaj s trdnjavo. Uradne viri navajajo različna leta izgradnje. Uprava za kulturo in turizem province navaja, da je bila džamija zgrajena med letoma 1442 in 1454 po naročilu sultana Sulejmana iz Dulkadiroğlu bejstva. Po tem istem viru je Sulejmanov sin, Alaüddevle, džamijo leta 1501 temeljito obnovil. Na spletni strani županije pa se leto 1501 šteje za leto izgradnje zaradi te obnove. V sporočilu za javnost Ministrstva za kulturo in turizem se omenja, da je bila zgradba v 16. stoletju razširjena s strani Alaüddevla Bozkurta. Zato je bolj smiselno razumeti džamijo kot gradnjo v dveh fazah, namesto da bi jo vezali na eno samo leto. Arhitekturno gledano spada džamija v skupino džamij z lesenimi stropi. Uprava province navaja, da je zunanji del notranjega prostora velik 22 x 40,90 metrov, zadnja molilna površina pa 5,30 x 40,90 metrov. Zgradbo dopolnjuje minaret z enim stolpom. Na fasadnih stenah so med lesenimi elementi uporabljeni grobo obdelani kamni in drobnokameni. Po mnenju uprave province zgradba odraža značilnosti obdobja bejstva in zgodnje anatolsko seldžuško arhitekturo. Posebno pozornost pritegnejo okrasja in dekoracije na minaretu, mihrabu in minberju. Na spletni strani županije se omenja, da je v zgradbi vidna vpliv mamelukske in seldžuške arhitekture. Ista stran šteje Köšk minaret in kavsar (lukenčast) portal kot elemente, ki prispevajo k edinstvenosti zgradbe. Kavsar je stopničast, lukenčast kamnit dekorativni element. Županija opisuje džamijo kot zgradbo, ki je priča skoraj 500-letni zgodovini mesta. Zgradba je povezana tudi z dogodki v nedavnji zgodovini mesta, vendar na to podrobnost tukaj ne bomo šli. Po približno pol leta trajanja obnove, ki jo je izvedla Generalna direkcija za vakuf, je bila džamija 16. marca 1926 ponovno odprta za obredno opravljanje molitev; v sporočilu ministrstva se navaja, da so bili načrti pripravljeni na podlagi priporočil znanstvenega odbora, in da so bili vključeni tudi minaret, mihrab in dvorišče. Dob Če vstopite v notranjost, dvignite glavo in opazujte leseno strop, nato pa se osredotočite na dekoracije na mihrabu in minberju. Po podatkih upravne enote, naslov mošeje v uradni evidenci je Atatürk Bulvarı, Kurtuluş Mahallesi. Po enakih informacijah je do mošeje enostavno priti z mestnimi avtobusi, taksiji in minibusi iz vseh delov mesta. Ker se lahko obiskovalni čas in pogoji za vstop spremenijo, preverite najnovejše informacije na uradnih spletnih straneh Direktorata za vakufsko premoženje in lokalne službe za kulturo in turizem. Poleti so jutranje ure običajno hladne in mirne. Če obisk mošeje kombinirate z obiskom gradu, se najprej odpravite do te zgradbe na trgu, nato pa se odpravite do gradu, kar bo olajšalo sprehod.
3
Kapıçam Tabiat Parkı

Naravni park Kapıçam.

~1 h 30 min tukaj
Kahramanmaraş-Gaziantep yolu, Güzelyurt, Dulkadiroğlu, Kahramanmaraş

Kapıçam je naravni park, ki se nahaja ob cesti med Kahramanmaraş in Gaziantep, v jugovzhodnem delu mesta. Območje je bilo 26. septembra 2008 uradno razglašeno za naravni park. Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje je zapisano, da do parka lahko prispete tudi z javnim prevozom, ki vozi po glavni cesti. Na isti strani je omenjen avtobus številka 40, ki vozi iz središča mesta; za natančne informacije o voznem redu in postajališčih preverite uradno spletno stran. Ker se park nahaja ob cesti, ga je enostavno doseči tudi z avtomobilom. Najbolj zanimiv del parka je botanični vrt. Botanični vrt zajema površino 5 hektarjev in, kot navajajo na spletni strani občine, gosti 425 različnih vrst redkih, endemičnih, zelnatih in drevesnih rastlin. Endemizem pomeni, da rastlina naravno raste samo v določenem območju. V vrtu so trije umetni ribniki. Po informacijah na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, ti ribniki ustvarjajo edinstveno življenjsko okolje in privabljajo različne vrste žužkov ter ptic. Najboljši način za opazovanje divjih živali je, da se počasi sprehodite ob ribnikih in mirno čakate. Na isti strani je to območje opisano kot primerno za opazovanje divjih živali in fotografiranje. Med sprehodom si opazujte različne vrste rastlin in jih razvrščajte na zelnate in drevesne. V virih je park opisan kot območje, ki ponuja bogate možnosti za fotografiranje narave, s svojimi drevesnimi tuneli in sezonskimi barvami. Zato načrtujte obisk glede na letni čas. Poleg botaničnega vrta in umetnih ribnikov se v parku nahaja tudi območje za piknike in postaja za vzrejo fazanov. V parku je tudi ločeno območje za rekreacijo, kjer je glavna aktivnost pohodništvo. Na območjih za piknike so določena območja, kjer lahko uporabljate žar in prižigate ogenj. Zunaj teh območij ne prižigajte ognja in bodite pozorni na preprečevanje požarov. Park je dom različnim živalim; ne dajajte jim hrane in ne motite njihovega življenja. Ne puščajte za seboj odpadkov. Na spletni strani je navedeno, da za obisk ni določeno natančno delovno sredo, vendar je območje običajno odprto v času dneva. Nekateri deli parka so lahko sezonsko zaprti; preden obiščete park, se pozanimajte pri odgovornih službah. Ta postanek na poti je priložnost za počitek in sprehod, po obisku mestnega središča, kjer je veliko kamna in zgodovine. S seboj vzemite vodo, klobuk in udobne čevlje. Ko zapustite park, nadaljujete po c

Kapıçam naravni park se nahaja v jugovzhodnem delu mesta Kahramanmaraş, ob cesti Gaziantep. Gre za območje z gozovi rdeče borovine. Po informacijah, ki jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo in turizem, je park lociran v okrajih Dulkadiroğlu in spada v kategorijo naravnih parkov. Po informacijah na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, je bilo to območje razglašeno za naravni park septembra 2008. Akademija pa ga opisuje kot 30. naravni park v državi. Glavna vrsta dreves v parku je rdeča borovina, in kot navaja študija, v parku rastejo posamezni primeri rdeče borovine, stari med 90 in 120 let. Zato je park mirna izbira za tiste, ki želijo obhoditi gozd in uživati v senci, le nekaj korakov od mesta. Najbolj znani del parka je botanični vrt. Na spletni strani občine, ki je odgovorna za kulturo in turizem, ter na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, je zapisano, da vrt pokriva površino pet hektarjev in vsebuje 425 redkih, endemičnih, zelnatih in lesnatih rastlin. Članek na spletni strani DergiPark pa navaja, da v vrtu raste približno 300 rastlin, od katerih je bilo 199 identificiranih. Zato je bolj natančno govoriti o "nekaj sto vrst" rastlin, kot pa o eni številki. Nekatere rastline so endemične, medtem ko v vrtu rastejo tudi tropske vrste, ki jih v Kahramanmarašu ali v Turčiji ne najdemo naravno. Urejenost vrta omogoča prijetno sprehajanje. Članek opisuje različne dele vrta: informacijski center, vrt z zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami, območje z čebulnicami, kamelijami, otroško sobo in informacijski center o naravi. V vrtu so tri umetne ribnike. Po informacijah v članku, skupna površina teh ribnikov znaša štiri dekarje, in poleg tega, da zagotavljajo vodo za rastline, prispevajo tudi k ohranjanju divjih živali. Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje je zapisano, da ti ribniki ustvarjajo edinstveno življenjsko okolje in privabljajo številne hrošče ter nekatere vrste ptic. Najboljši način za opazovanje ptic in hroščev je počasna hoja ob ribnikih in tišina. Življenjski svet parka je prav tako zanimiv. Članek navaja, da v parku živijo zajci, veverice, plazilci, prepelice in druge vrste ptic. Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje je omenjeno, da se v parku nahaja postaja za vzrejo prepelic, ki je del organizacije za varstvo narave in narodnih parkov. Pomembna pravila, ki jih poudarja uradna spletna stran, so: ne To območje je ločen objekt, zato je priporočljivo, da načrt obiska parka in rekreacijskega območja načrtujete ločeno, namesto da ju obiščete v istem obisku. Z vidika dostopa je park enostavno dosegljiv z avtomobilom. Članek navaja, da se park nahaja na križišču, kjer se združujejo ceste za Gaziantep, Adano, Kayseri in Malatyo. Kulturni portal navaja, da je do parka mogoče priti z mestnim avtobusom. Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje se omenja tudi mestni avtobus številka 40, ki odhaja iz središča mesta, vendar je treba preveriti trenutne informacije, saj se lahko vozni red spremeni. Tisti, ki pridejo z lastnim vozilom, se usmerijo v smeri Gazianteppa, da dosežejo park. Razdalje so v različnih virih navedene drugače, zato jih v tem besedilu ne navajamo. Pred obiskom je treba upoštevati nekaj pomembnih točk. Po informacijah na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, za obisk parka ni določen natančen čas, običajno pa je odprt v času dneva. Ista spletna stran opozarja, da so lahko nekatere objekte znotraj parka občasno zaprti ali nedostopni. Zato se priporoča, da se tisti, ki želijo obiskati botanični vrt ali druge objekte, predhodno obvestijo pri uradnih službah. Za informacije o odpiralnih urah in kontaktne podatke se lahko obrnete na spletno stran občinske uprave na naslovu kahramanmaras.ktb.gov.tr. Obisk zgodaj zjutraj je dobra izbira, saj omogoča opazovanje ptic in zagotavlja optimalno svetlobo za fotografiranje. Kapıçam je idealna lokacija za vse, ki želijo za kratek čas pobegniti od mestnega vrveža v Kahramanmarašu. Botanični vrt je primeren za ljubitelje rastlin, ribniki pa za tiste, ki so zainteresirani za opazovanje ptic in žužel, medtem ko gozdni del ponuja možnosti za sprehode in fotografiranje. Zelo pomembno je, da vzamete s seboj vodo in udobne čevlje. Najenostavnejše, a najpomembnejše pravilo je, da odnesete svoj odpad in ne poškodujete rastlin. Če ga obiščete skupaj z bližnjim arheološkim najdiščem Domuztepe, bo park odlično mesto za začetek dneva, ki ga boste preživeli v stiku z naravo in zgodovino, ali pa za sproščujočo pavzo.
4
Domuztepe Höyüğü

Hrib Domuztepe.

~1 h tukaj
Emiroğlu yakını, Pazarcık, Kahramanmaraş

Domuztepe je gomila, ki se nahaja v dolini Maraş, blizu vasi Emiroğlu, v okrožju Pazarcık. Občina Pazarcık jo prikazuje med vasema Kelibişler in Emirler. To je arheološko najdišče; ne gre za muzej ali urejeno turistično pot. Ker informacije o vstopu in obisku niso na voljo na uradnih straneh, se pred odhodom posvetujte s službo za kulturo in turizem občine ter z občino Pazarcık. Najdišče je zaščitena arheološka območja; vstop je prepovedan brez dovoljenja in zbiranje predmetov z površine je prepovedano. Po članku na spletni strani Internet Archaeology se gomila nahaja v dolini Maraş, med mestoma Gaziantep in Kahramanmaraş, v bližini gora Toros in Amanos. Ista revija navaja, da je območje naselja približno 20 hektarjev. Gomila je bila odkrita leta 1994. Med letoma 1995 in 2006 sta skupaj Univerza v Manchesterju in UCLA, pod vodstvom Stuarta Campbella in Elizabeth Carter, izvajali izkopavanja. Od leta 2008 delo nadaljujeta Univerza v Manchesterju in Britanski muzej. Naselje je datirano približno na obdobje med leti 6000 in 5500 pr. n. št. Občina Pazarcık navaja isto obdobje in ga povezuje s pozno neolitiko in kalolitiko, torej s kulturo Halaf. Halaf je kulturno območje, ki se razprostira po severnem delu Plodnega polmeseca. Po mnenju avtorjev članka je bila v tem obdobju izmenjava materialov in idej med naselji zelo močna. Izkopavanja so razkrila kompleksne arhitekturne značilnosti in bogato materialno kulturo. Med najdbami so številne posode z poslikavami, figurice živali in ljudi, pečati z reliefnimi vzorci in odtisi, ter fino obdelane kamnite posode, brusilne kamne, kamnite orodja iz kosti ter kamnite predmete iz obsidijana. Obsidijan je temno, steklovato naravno gradivo vulkanskega izvora. Na gomili so našli več kot 10.000 predmetov iz obsidijana, kar predstavlja približno 18-20 % vseh kamnitih predmetov. Geokemična analiza majhnega števila predmetov je pokazala, da je obsidijan prišel iz številnih različnih krajev. To nakazuje, da je imelo naselje obsežno mrežo stikov. Gomila je umetno dvignjeno območje, ki je nastalo zaradi dolgotrajnega bivanja na istem mestu; takšna območja v dolini lahko razumete na ta način. Za zaščito območja opazujte samo dovoljena območja in fotografirajte z daljave. Pot se tukaj konča in se vrača proti mestu Kahramanmaraş.

Vir: Internet Archaeology, Domuztepe.

Domuztepe, arheološko najdišče, se nahaja južno od središča mesta Kahramanmaraş, v okrožju Pazarcık, v bližini vasi Emiroğlu. Občina Pazarcık ga prikazuje med vasi Kelibişler in Emirler. Ime "Domuztepe" v turščini pomeni "prašičja vzgorje". Arheološka publikacija opisuje, da se najdišče nahaja v ravnici Maraş, med mestoma Gaziantep in Kahramanmaraş, ob vznožju gorovij Toros in Amanos. Po isti publikaciji se najdišče razprostira na obsežnem območju, približno 20 hektarjev. Naselje je povezano s kulturo Halaf. Občina Pazarcık to kulturno obdobje opisuje kot pozno neolitiko in kalolitiko, pri čemer poudarja, da so izkopavanja razkrila artefakte, datirane med leti 6000 in 5500 pr. n. št. Članek na spletni strani Internet Archaeology tudi navaja, da je naselje datirano približno med leti 6000 in 5500 pr. n. št. Povzetek projekta Open Context pa poudarja, da je naselje pripadalo obdobju Halaf v 6. tisočletju pr. n. št. Zato je najvarnejše navesti, da je naselje datirano v drugo polovico 6. tisočletja pr. n. št. Najdišče je bilo odkrita leta 1994, med letoma 1995 in 2006 pa ga je izkopavala skupna ekipa Univerze v Manchesterju in Univerze Kalifornije v Los Angelesu. Na čelu izkopavanj sta bila Stuart Campbell in Elizabeth Carter. Delo je bilo od leta 2008 naprej nadaljevano v sodelovanju med Univerzo v Manchesterju in Britanskim muzejem. Ta dolga zgodovina izkopavanj pojasnjuje, zakaj se najdišče pogosto omenja v znanstvenih publikacijah. Publikacije ekip, ki so delovale na terenu, kažejo, da je to pomemben vir za razumevanje zgodnje družbe. Izkopavanja so razkrila kompleksne arhitekturne ostanke in bogato materialno kulturo. Članek na spletni strani Internet Archaeology navaja, da so med najdenimi predmeti visoko okrašena keramika, figurice živali in ljudi, pečati z reliefnimi vzorci, odtisi pečatov in fino obdelane kamnite posode. Na isti seznamu so tudi brušenje kamni, kamniti orodja iz kosti in številna orodja iz kremena in obsidijana. Občina Pazarcık prav tako navaja, da so bila med izkopavanji najdeni pečati, keramične posode in figurice. Pogostost pečatov je, kot poudarja povzetek Open Context, izjemna. Obsidijan je pomemben material, ki pripoveduje o odnosu naselja z zunanjim svetom. Po navedbah članka je bilo najdenih več kot 10.000 artefaktov iz obsidijana, kar predstavlja približno 18 do Tok, gri gomila zemlje ni le arheološko najdišče, temveč kompleksno območje, ki ga že od nekdaj uporabljajo različne skupnosti. Pri raziskovanju gomil je pomembno upoštevati, da so plasti sedimenta naložene ena na drugo. Obisk tega območja zahteva previdnost. Domuztepe je arheološko izkopališče, zato obratovalni čas, pogozi za obisk ali obdobje izkopavanj niso navedeni na uradnih straneh. Zato je priporočljivo, da se pred obiskom posvetujete s službo za kulturo in turizem občine Kahramanmaraš in občine Pazarcık, da se seznanite s pogoji za obisk. Zbiranje predmetov z površine in vstop na območje izkopavanj brez dovoljenja sta prepovedana. Ker se nahaja na obdelovalni površini, je pomembno, da ne stopate na obdelane površine, kar je osnovilo spoštovanja. Prebrati objave arheološke ekipe je odličen način, da se seznanite z gomilo, tudi če ne obiščete lokacije. Del najdb je shranjen v muzej v Kahramanmarašu. Po podatkih Open Context so primeri iz te publikacije shranjeni v muzeju, manjšina pa na univerzah UCLA in Manchester. Te informacije kažejo, kje so shranjene najdbe, vendar ne pomenijo, da je muzej odprt za obisk. Za najnovejše informacije preverite uradno spletno stran muzeja. Najbolje je, da se za obisk gomile odpravite v smeri Pazarcık in ciljate na območje Emiroğlu, ter pot predhodno potrdite pri lokalnih institucijah. Domuztepe je pomembna točka za tiste, ki želijo spoznati zgodovino ravnine Maraş. Ta gomila, ki se dviguje sredi kmetijskih površin, nam omogoča vpogled v življenje ljudi, ki so tukaj živeli že v 6. tisočletju pred našim štetjem, in nam prikazuje njihove poslikane lončarstvo, pečate in povezave z oddaljenimi državami. Zato je pomembno, da načrtujete obisk v skladu z navodili institucij in spoštujete arheološko najdišče in njegovo okolico. Ko ga primerjamo s starimi zgradbami v mestu, gomila pripomore k še bolj zgodnji zgodovini mesta Kahramanmaraş.

Komentarji

0/1000

Nalaganje...

Zemljevid poti

Informacije o poti
MestoDulkadiroğlu, Kahramanmaraş
VrstaKulturni
Postajališče4
Datum6. november 2026
Radar TürkiyeAvtorRadar TürkiyeZačni pot