
Obisk Kaledona in Domuztepeja v okviru izleta v Kahramanmaraş.
Prijavi se za všečke in ocene
Ta pot omogoča spoznavanje mesta Kahramanmaraş v treh različnih časovnih plasteh: na hribu v središču mesta se nahaja utrdba, ki jo je bilo od obdobja poznega Hetitskega cesarstva naprej večkrat obnovljeno; južno od utrdbe se nahaja mošeja, ki odraža arhitekturo obdobja Dulkadiroğlu; ob robu mesta se razprostira naravni park, in južno od ravnine se nahaja grič, star več kot šest tisoč let. Pot sledi geografski potek. Zgodaj zjutraj začnete v središču mesta, opoldne se odpravite v naravo po cesti proti Gazianteppu, popoldne pa preživite v bližini arheološkega najdišča v smeri Pazarcık. Prvi dve postaji sta oddaljeni le nekaj korakov. Utrdba se dviguje nad središčem mesta, severno od mošeje Ulu Camii. Na spletni strani županije je zapisano, da natančen datum izgradnje utrdbe ni znan, vendar pa je iz napisa razvidno, da je bila zgrajena v času vladanja poznohetitskega kralja III. Halpuruntaša (810-783 pr. n. št.). Utrdba je bila v naslednjih obdobjih večkrat obnovljena, od obdobja Rimljanov do Republike. Mošeja Ulu Camii pa je bila zgrajena med letoma 1442 in 1454 po navodilih Sulejmana Beya, leta 1501 pa jo je obnovil Alaüddevle. Ogled obeh objektov drug za drugim omogoča lažje razumevanje, zakaj se mesto razvilo okoli utrdbe in kako je dobilo svoj videz v obdobju bejstva. Tretja postaja je naravni park Kapıçam. Park je bil 26. septembra 2008 razglašen za naravni park in se nahaja na cesti proti Gazianteppu, v jugovzhodnem delu mesta. Botanični vrt, ki obsega pet hektarjev, gosti 425 vrst rastlin, tri umetne ribnike pa služijo kot življenjski prostor za ptice in žuželke. Po ogledu kamna in zgodovine je ta postaja namenjena sprehodu in počitku. Zadnja postaja je grič Domuztepe. Grič se nahaja v bližini vasi Emiroğlu, v smeri Pazarcık, med gorama Toros in Amanos, na ravnici Maraş. Po informacijah je naselje, ki obsega približno 20 hektarjev, datirano med letoma 6000 in 5500 pr. n. št., v obdobju kulture Halaf. To je arheološko najdišče; informacije o vstopu in obisku niso na voljo na spletnih straneh, zato se je pred odhodom priporočljivo posvetovati s službo za kulturo in turizem ter s občino Pazarcık. Za celotno pot je nujno imeti vozilo. Ker viri ne navajajo razdalj med postajami, si pred odhodom izračunajte pot s pomočjo aplikacije za zeml Viri:
- Kulturni portal, Grad Kahramanmaraş, https://www.kulturportali.gov.tr/turkiye/kahramanmaras/gezilecekyer/kahramanmaras-kalesi
- Uprava za kulturo in turizem občine Kahramanmaraş, Grad Kahramanmaraş, https://kahramanmaras.ktb.gov.tr/TR-152588/kahramanmaras-kalesi.html
- Uprava občine Kahramanmaraş, Zgodovinske vili in verske znamenitosti, https://www.kahramanmaras.gov.tr/tarihi-konaklar-ve-dini-degerler
- Uprava za kulturo in turizem občine Kahramanmaraš, Velika mošeja (Ulu Cami), https://kahramanmaras.ktb.gov.tr/TR-152463/ulu-cami.html
- Kabinet za odnose z javnostmi Ministrstva za kulturo in turizem, Velika mošeja v Kahramanmarašu je ponovno odprta za obredovanje, https://basin.ktb.gov.tr/TR-448838/kahramanmaras-ulu-camii-yeniden-ibadete-acildi.html
- Uprava za kulturo in turizem občine Kahramanmaraš, Naravni park Kapıçam, https://kahramanmaras.ktb.gov.tr/TR-277382/kapicam-tabiat-parki.html
- Zunanje učne prostore Ministrstva za izobraževanje, Naravni park Kapıçam, https://okuldisiogrenme.eba.gov.tr/mekan-detay/kapicam-tabiat-parki-5421
- Občina Pazarcık, Arheološko najdišče Domuztepe, https://www.pazarcik.bel.tr/kent-rehberi/tarihi-yerler/domuztepe-hoyugu
- Internet Archaeology, Healey in Campbell, Domuztepe, https://intarch.ac.uk/journal/issue26/20/2.html
Postajališča poti

Grad Kahramanmaraş.
Grad se nahaja v središču mesta, na hribu severno od velike mošeje. Po informacijah spletne strani "Kültür Portalı", južna stran hriba je strma in visoka, medtem ko je severna stran rahlo nagnjena. Zato je grad najboljši za ogled, če ga opazujete od severa, kjer se počasi vzpenjate. Uporaba udobnih čevljev je priporočljiva, saj je teren naklonjen. Pri vstopu se za trenutek ustavite in opazujte splošno podobo obzidja. Obzidje ima pravokutno obliko in je, po navedbah virov, v povprečju 1,70 metra debelo. Zunanji steni bastijonov so zgrajene iz obdelanih kamnov, notranje pa iz lomljenega kamna. Razlika med obema materialoma je očitna, če se približate steni. Natančen datum izgradnje gradu ni znan. Vir, povezan z županovo upravo, navaja, da so med izkopavanji v gradu in njegovi okolici odkrili številne artefakte iz pozne hetitske dobe. Po navedbah istega vira je na kipu, znanem kot "Marashski lev", vgravirana napis, ki kaže, da je grad zgradil pozni hetitski kralj III. Halpuruntaš (810-783 pr. n. št.). "Marashski lev" je danes muzejni predmet in ga ne morete najti v gradu; je le spomin na preteklost mesta. Viri omenjajo, da je Evliya Čelebi v 17. stoletju zapisal, da je lev stal pri vhodu v grad. V naslednjih stoletjih je bil grad večkrat obnovljen in razširjen v različnih obdobjih, vključno s obdobji Asircev, Medijcev, Perzijcev, kraljestva Kapadokije, Rimskega cesarstva, Bizantijskega cesarstva, Anadolijskega sultanata, Osmanskega cesarstva in Republike. Med ogledom obzidja si zapomnite to plastenjasto zgodovino. Na vrhu hriba se obrnite proti ravnici; vir, povezan z županovo upravo, pravi, da ima grad zaradi svoje lege popoln pogled na ravnico in okolico. Razgled na mesto s te višine je prava nagrada ob obisku. Za fotografiranje izberite jutro ali večer, ko je svetloba mehkejša. Leta 2017 je bila v gradu začeta obsežna obnova, ki je bila zaključena leta 2020 z obnovitvenimi deli v notranjosti. Grad je bil odprt za obisk 5. junija 2020. Trenutne informacije o odpiralnih urah in pogoje obiska preverite na spletni strani lokalnega odseka za kulturo in turizem. Naslov, ki je naveden v virih, je Şehit Muallim Hayrullah Caddesi. Dostop do gradu je enostaven z avtobusom, lokalnim avtobusom in taksijem. Ker je to prvi postanek vaše poti, si ne hitite, vendar ne prekoračite predvidenega

Velika džamija v Kahramanmaraşu.
Ko od severne strani gradu krenete proti jugu, boste prišli na mestni trg, kjer se nahaja džamija Ulu. Vir, ki ga je zagotovila občina, navaja, da je stavba locirana na mestnem trgu, južno od trdnjave. Naslov občine je Atatürk Bulvarı, Kurtuluş Mahallesi. Ta točka je pomembna za razumevanje arhitekture in zgodovine mesta. Najprej se ustavite pred dvoriščem ali pred samo stavbo in si oglejte celotno podobo. Po informacijah občine, če pogledamo ustanovne akte, je džamijo zgradil vladar Dulkadiroğlu Beyliği, Sulejman Bey, v letih 1442-1454. Ista informacija navaja, da je Sulejmanov sin, Alaüddevle, džamijo leta 1501 obnovil. Ministrstvo pa v svoji objavi navaja, da je Alaüddevle Bozkurt Bey v 16. stoletju razširil stavbo. Zaradi teh razlik med viri je bolj prav, da se obeh obdobij omenja skupaj, namesto da bi stavbo vezali na eno samo leto. Džamija spada v skupino džamij z lesenimi stropi. Zunaj je harim (prostor za moške) dimenzij 22 x 40,90 metrov, prostor za molitev dimenzij 5,30 x 40,90 metrov in minaret z enim balkončkom. Dolžina fasade, ki doseže 40,90 metrov, daje stavbi vodoravno in nizko podobo. Na fasadnih stenah so uporabljeni leseni elementi, grobo obdelan kamen in lomljen kamen. Pristopite do stene in opazujte, kako leseni elementi potekajo med vrstami kamna. Vir, ki ga je zagotovila občina, navaja, da je v stavbi vidna vpliv Mamelukov in Seldžukov. Občina pa opisuje, da džamija odraža značilnosti obdobja bejov in zgodnje anatolijske seldžuške arhitekture. Minaret, portal z mukarnasom in notranji elementi so elementi, ki stavbi dajejo edinstvenost. Mukarnas so stopničasti izrezani elementi, ki so razporejeni v nišah vrat. Oglejte si portal spredaj in nato dvignite glavo, da si ogledate mukarnas. Minaret, portal, mihrab (niša za imam) in minber (podeželj) so elementi, ki jih občina poudarja. Džamija Ulu je stavba, ki je bila priča pomembnim dogodkom v zgodovini mesta. Restavriranje, ki ga je izvedla Generalna uprava za fundacije, je bilo zaključeno in džamija je bila leta 2026 ponovno odprta za obredno opravljanje. Džamija je mesto za molitev; ob vstopu odstranite čevlje. Izberite preprosto oblačilo, ki pokriva ramena in kolena. Med obrednimi opravilji bodite tihi, ne hodite čez ljudi, ki se molijo, in jih ne fotografirajte. Informacije o primernem času za obisk preverite na vhod

Naravni park Kapıçam.
Kapıçam je naravni park, ki se nahaja ob cesti med Kahramanmaraş in Gaziantep, v jugovzhodnem delu mesta. Območje je bilo 26. septembra 2008 uradno razglašeno za naravni park. Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje je zapisano, da do parka lahko prispete tudi z javnim prevozom, ki vozi po glavni cesti. Na isti strani je omenjen avtobus številka 40, ki vozi iz središča mesta; za natančne informacije o voznem redu in postajališčih preverite uradno spletno stran. Ker se park nahaja ob cesti, ga je enostavno doseči tudi z avtomobilom. Najbolj zanimiv del parka je botanični vrt. Botanični vrt zajema površino 5 hektarjev in, kot navajajo na spletni strani občine, gosti 425 različnih vrst redkih, endemičnih, zelnatih in drevesnih rastlin. Endemizem pomeni, da rastlina naravno raste samo v določenem območju. V vrtu so trije umetni ribniki. Po informacijah na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, ti ribniki ustvarjajo edinstveno življenjsko okolje in privabljajo različne vrste žužkov ter ptic. Najboljši način za opazovanje divjih živali je, da se počasi sprehodite ob ribnikih in mirno čakate. Na isti strani je to območje opisano kot primerno za opazovanje divjih živali in fotografiranje. Med sprehodom si opazujte različne vrste rastlin in jih razvrščajte na zelnate in drevesne. V virih je park opisan kot območje, ki ponuja bogate možnosti za fotografiranje narave, s svojimi drevesnimi tuneli in sezonskimi barvami. Zato načrtujte obisk glede na letni čas. Poleg botaničnega vrta in umetnih ribnikov se v parku nahaja tudi območje za piknike in postaja za vzrejo fazanov. V parku je tudi ločeno območje za rekreacijo, kjer je glavna aktivnost pohodništvo. Na območjih za piknike so določena območja, kjer lahko uporabljate žar in prižigate ogenj. Zunaj teh območij ne prižigajte ognja in bodite pozorni na preprečevanje požarov. Park je dom različnim živalim; ne dajajte jim hrane in ne motite njihovega življenja. Ne puščajte za seboj odpadkov. Na spletni strani je navedeno, da za obisk ni določeno natančno delovno sredo, vendar je območje običajno odprto v času dneva. Nekateri deli parka so lahko sezonsko zaprti; preden obiščete park, se pozanimajte pri odgovornih službah. Ta postanek na poti je priložnost za počitek in sprehod, po obisku mestnega središča, kjer je veliko kamna in zgodovine. S seboj vzemite vodo, klobuk in udobne čevlje. Ko zapustite park, nadaljujete po c

Hrib Domuztepe.
Domuztepe je gomila, ki se nahaja v dolini Maraş, blizu vasi Emiroğlu, v okrožju Pazarcık. Občina Pazarcık jo prikazuje med vasema Kelibişler in Emirler. To je arheološko najdišče; ne gre za muzej ali urejeno turistično pot. Ker informacije o vstopu in obisku niso na voljo na uradnih straneh, se pred odhodom posvetujte s službo za kulturo in turizem občine ter z občino Pazarcık. Najdišče je zaščitena arheološka območja; vstop je prepovedan brez dovoljenja in zbiranje predmetov z površine je prepovedano. Po članku na spletni strani Internet Archaeology se gomila nahaja v dolini Maraş, med mestoma Gaziantep in Kahramanmaraş, v bližini gora Toros in Amanos. Ista revija navaja, da je območje naselja približno 20 hektarjev. Gomila je bila odkrita leta 1994. Med letoma 1995 in 2006 sta skupaj Univerza v Manchesterju in UCLA, pod vodstvom Stuarta Campbella in Elizabeth Carter, izvajali izkopavanja. Od leta 2008 delo nadaljujeta Univerza v Manchesterju in Britanski muzej. Naselje je datirano približno na obdobje med leti 6000 in 5500 pr. n. št. Občina Pazarcık navaja isto obdobje in ga povezuje s pozno neolitiko in kalolitiko, torej s kulturo Halaf. Halaf je kulturno območje, ki se razprostira po severnem delu Plodnega polmeseca. Po mnenju avtorjev članka je bila v tem obdobju izmenjava materialov in idej med naselji zelo močna. Izkopavanja so razkrila kompleksne arhitekturne značilnosti in bogato materialno kulturo. Med najdbami so številne posode z poslikavami, figurice živali in ljudi, pečati z reliefnimi vzorci in odtisi, ter fino obdelane kamnite posode, brusilne kamne, kamnite orodja iz kosti ter kamnite predmete iz obsidijana. Obsidijan je temno, steklovato naravno gradivo vulkanskega izvora. Na gomili so našli več kot 10.000 predmetov iz obsidijana, kar predstavlja približno 18-20 % vseh kamnitih predmetov. Geokemična analiza majhnega števila predmetov je pokazala, da je obsidijan prišel iz številnih različnih krajev. To nakazuje, da je imelo naselje obsežno mrežo stikov. Gomila je umetno dvignjeno območje, ki je nastalo zaradi dolgotrajnega bivanja na istem mestu; takšna območja v dolini lahko razumete na ta način. Za zaščito območja opazujte samo dovoljena območja in fotografirajte z daljave. Pot se tukaj konča in se vrača proti mestu Kahramanmaraş.
Vir: Internet Archaeology, Domuztepe.
Komentarji
Nalaganje...
