Preskoči na glavno vsebino
Radar Türkiye
Odkrijte dogodke v aplikaciji
Odpri
En dan v Kütahyi, od Čine do Aizanoija.
Kulturni4 Postajališče

En dan v Kütahyi, od Čine do Aizanoija.

Še ni ocen

Prijavi se za všečke in ocene

Ta pot vam omogoča, da v enem dnevu spoznate tri različne plasti mesta Kütahya: leseno civilno arhitekturo, kamnito in keramično dediščino obdobja Germiyan ter obsežno antično mesto iz rimskega obdobja. Zjutraj začnemo z obiskom muzeja Kossuth Evi, ki se nahaja v središču mesta. Ta lesena hiša, ki izvira iz 18. stoletja, prikazuje notranjo ureditev tipične hiše v Kütahyi, s svojimi sobami, omari in klopi. Gostinski dom, ki nosi ime hiše, sega v obdobje med letoma 1850 in 1851, pri čemer pisma in oblačila, razstavljena v muzeju, zgodovinsko opisujejo to obdobje. Nato se presadimo do bližnjega muzeja keramike. Imaret, del kompleksa, ki ga je leta 1411 zgradil zadnji vladar Germiyana, II. Yakup, je danes muzej, ki prikazuje razvoj keramike od 14. stoletja do danes. Kamnita fundacijska plošča na vhodu in kopija sporazuma iz leta 1766 kažejo, da je keramika ni le okras, ampak tudi organizirana obrt. Tretja postaja je Kütahya grad, znan tudi kot Hisar. Ta zgradba, ki ima tri dele: zgornji, notranji in spodnji grad, je bila ustanovljena v bizantskem obdobju in je preživela obdobja Seljukov, Germiyanov in Osmanov. Evliya Čelebi je zabeležil 72 stolpov, zgradba iz leta 1377-1378, ki jo je zgradil Germiyanoğlu Süleyman Şah, vam pomaga razumeti zgodovino mesta z višine. Pot ima tudi skupni element: kompleks v muzeju keramike in zgradba Kale-i Bala v gradu nosita sledove obdobja Germiyan. Popoldne obiščemo starodavno mesto Aizanoi, ki se nahaja v Čavdarhisarju. Do tja potujemo z avtomobilom; za natančne informacije o poti in razdalji uporabite sodoben zemljevid ali se obrnite na lokalno upravo. V Aizanoiju vas bo impresivni tempelj Zeusa, ki stoji na vzpetini, ter sosednji gledališče in stadion, stebra cesta, okrogla stavba macellum ob reki in mostovi čez reko Penkalas, zlahovili vsaj dve uri. Arheološko najdišče je bilo leta 2012 vključeno na začasen seznam svetovne dediščine UNESCO, in tako se dan konča z obiskom najpomembnejše dediščine mesta. Logika poti je preprosta: bližje točke v mestu obiščemo peš, obhod gradu zaključimo pred opoldnem, obisk arheološkega najdišča pa pustimo za konec dneva. Muzej Kossuth Evi in muzej keramike sta zaprta ob ponedeljkih; zato načrtujte obisk v drug dan v tednu. Preverite delovni čas in pogoje vstopa na spletni strani muze.gov.tr Ministrstvo za kulturo in turizem, arheološko najdišče Aizanoi: https://muze.gov.tr/muze-detay?SectionId=AIZ01&DistId=MRK

Kütahya Merkez, Kütahya
Kulturni
4 Postajališče
~5 h 45 min na lokacijah
Pot ~40,1 km · 1 h 18 min
Skupaj ~7 h 3 min
6. november 2026

Postajališča poti

1
Kossuth Evi Müzesi (Macar Evi)

Muzej Kossuth (Madžarska hiša).

~45 min tukaj
Börekçiler Mahallesi, Macar Sokak, Kütahya

Začnemo s postajališčem, kjer si lahko ogledate notranjost civilne arhitekture Kütahye. Ta stavba, znana v ljudskem jeziku kot "Madžarska hiša", je hiša iz 18. stoletja. Ministrstvo za kulturo in turizem je hišo obnovilo, muzej pa je bil odprt za obisk 19. septembra 1982. Najprej si nekaj minut oglejte fasado, ki gleda na vrt, in opazujte proporce lesene konstrukcije. Hiša ima dva nadstropja in sedem sob. Prvo nadstropje je zasnovano kot sprejemna soba. V tem nadstropju se nahajajo kuhinja, jedilnica, družinska soba, spominska soba, pisarna in glavna soba. Med sprehodom skozi sobe se poskusite določiti funkcijo vsake od njih po imenu. V sobah se nahajajo vgrajeni omari, police, kamini, izrezljane posode za sladko pijačo, police in sedeži. Če opazujete, kako so omare in police postavljene v prostoru, boste hitro razumeli notranji princip tradicionalne hiše v Kütahyi. Elementi, kot so izrezljane posode za sladko pijačo in kamini, so odlični detajli za fotografiranje; vprašajte osebje muzeja za dovoljenje za fotografiranje. Ime hiše izvira od Lajoša Kossuth, ki je tukaj živel s svojo družino v letih 1850-1851. Kossuth in njegovi prijatelji so bili poslanih v Kütahyo 16. februarja 1850; govorilo se je o skupini okoli 150 beguncev. V pisarni lahko vidite primere Kossuthovih pisem v turškem jeziku, ki jih je napisal v Kütahyi, ter eno njegovo pesem. Po uradni izjavi muzeja je v tem obdobju bil pripravljen tudi turški gramatični učbenik. Poleg osebnih predmetov so na ogled tudi madžarska oblačila iz 19. stoletja. Etnografski predmeti pa predstavljajo vsakdanje predmete, ki so jih uporabljali v tipični hiši v Kütahyi. Če si te dve skupini predmetov ogledate skupaj, si lahko ustvarite sliko notranjosti gostujoče hiše. Ta obisk je tudi pomemben za medmesta povezave: ta gostovanje se šteje za začetek partnerskega odnosa med Kütahyo in mestom Pécs na Madžarskem. Muzej je zaprt ob ponedeljkih; za odpiralni čas in pogoje vstopa obiščite spletno stran muze.gov.tr. Če prispete zgodaj zjutraj, boste lahko obiskali sobe brez hitenja in v miru. Štiri petdeset minut je dovolj za ogled sob in za nekaj časa v pisarni. Po ogledu si lahko privoščite kratek postanek v vrtu in se pripravite na naslednjo postajališče. Muzej keramike se nahaja v bližini, v središču mesta, in je dostopen pe

Muzej Kossuth Evi je turška hiša iz 18. stoletja, ki se nahaja v ulici Macar v četrti Börekçiler v središču mesta Kütahya. Znana je tudi kot hiša Macar. Ministrstvo za kulturo in turizem jo je obnovilo in odprlo kot muzej 19. septembra 1982. Danes je del Kütahya muzeja. Muzej je posvečen spominu na madžarskega državnika in odvetnika Lajoša Kossuth (1802-1894), ki je skupaj s svojo družino leta 1850-1851 bival v tej hiši. Po uradnih muzejskih informacijah je Kossuth v tej hiši v Kütahyi pripravil osnutek ustave za Madžarsko. Kossuth in približno 150 članski skupina so avgusta 1849 zapustili Madžarsko in se najprej preselili v Vidin, nato pa v Šumnu. Osmanska uprava je odločila, da jih pošlje v Kütahyo, kjer so bili varni. Skupina je bila v Kütahyo poslana 16. februarja 1850 in tam je ostala približno eno leto in pol. Guverner Süleyman Bey je gostil goste, družina Kossuth pa se je preselila v to hišo iz 18. stoletja. Med bivanjem v Kütahyi je Kossuth napisal tudi turški gramatikalni slovar, ki se je začel v Šumnu. V muzejskih informacijah je tudi omenjeno, da je Kossuth iz Kütahye pisal pisma različnim uradnikom v različnih državah. Zahvaljujoč temu bivanju je bila vzpostavljena in razvita partnerska povezava med Kütahyo in mestom Pécs na Madžarskem. Z arhitekturnega vidika je stavba primer civilne arhitekture Kütahye. Hiša je dvonadstropna, zgrajena iz lesa in ima sedem sob, ki gledajo na vrt. Prvo nadstropje je namenjeno sprejemanju gostov. Na tem nadstropju se nahajajo kuhinja, jedilnica, družinska soba, spominska soba, pisarna in glavna soba. V sobah so vgrajeni omare, police, kamin, izrezljan posoda za sladki čaj, police in sedeži. Ta oprema prikazuje, kako je bilo življenjsko okolje v tradicionalni hiši v Kütahyi opremljeno s stojnimi pohištvi. V muzeju so razstavljeni osebni predmeti Kossuth, pisma, ki jih je pisal med bivanjem v Kütahyi, in madžarska oblačila iz 19. stoletja. Poleg tega so razstavljeni tudi etnografski predmeti, značilni za klasično hišo v Kütahyi. V pisarni je mogoče videti ročno napisana pisma v turščini in pesem, ki jo je napisal Kossuth. Če se primerjata obe zbirki, je mogoče razumeti vsakdanje življenje tujega gosta v mestu na Anatoliji, in sicer v domačem okolju. Dobra izhodi Posodobljene informacije preverite na spletni strani muze.gov.tr na strani, namenjeni temu muzeju. Na isti strani je navedeno, da je muzej zaprt ob ponedeljkih. Ker se muzej nahaja v središču mesta Kütahya, ga lahko vključite v mestni ogled. Uradna spletna stran omenja tudi druge bližnje muzeje, kot sta Muzej poslikave Kütahya in arheološko najdišče Aizanoi. Če ga obiščete skupaj z Muzejem poslikave, boste lahko v enem pol dneva spoznali civilno arhitekturo mesta in tradicijo poslikave.
2
Kütahya Çini Müzesi

Muzej kitajskih mozaik iz Kütahye.

~1 h tukaj
Paşamsultan Mah. Gediz Caddesi No:4 43050 Kütahya

Muzej poslikav se nahaja v delu imareta kompleksa Germiyan, ki se nahaja poleg mošeje Ulu Camii. Kompleks je zgradil zadnji vladar Germiyana, II. Yakup Čelebi, leta 1411. Kompleks je obseval imaret, medreso, molitevnik, knjižnico in kopelišče. Del, ki je bil preurejen v muzej, je imaret in grobnica. Ministrstvo je zgradbo obnovilo, muzej pa je bil odprt za obisk leta 1999. Najprej se usmerite k kamniti nadpisni plošči pri vhodu. Nadpis je dolg 39 vrstic in je napisan v turščini s pomočjo arabskih črk. Na njem so opisana darovana zemljišča, prihodki fundacije, plače za zaposlene in način obravnave gostov v medresi. Ker je bila medresa uničena v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je ta nadpis ključni dokument, s katerim lahko spoznate zgodovino kompleksa. Ko vstopite, se znajdete v srednjem prostoru s kupolo in fontano. V srednji prostor se odpirajo trije kupolasti portiki in dve sobi. Celovit marmorni vodni bazen, ki ga je znan kot "Nebesna fontana", je v središču tega prostora. Stojte pod kupolo in opazujte simetrijo prostora ter odprtine portikov. Vitrine so razstavljene kronološko in vsebujejo primere, izdelane v Kütahyi in Izniku od 14. stoletja do danes. Lahko vidite arhitekturne elemente poslikav, nadpise, vaze, plošče, slike in gospodinjske predmete, izdelane iz poslikav. Če boste sledili vrstnemu zaporedju, vam bo lažje opaziti, kako so se sčasih spreminjale vzorce in barve. V grobnici se nahaja poslikana sarkofag II. Yakupa; poglejte ga zgolj kot arhitekturni element in opazujte kamnito obdelavo ter poslikavo. Uradna predstavitev muzeja ocenjuje ta sarkofag kot najstarejši primer poslikave v arhitekturni zgradbi v Kütahyi. V muzeju je razstavljen primerek pogodbe iz leta 1766, imenovan "Pogodba o skodelicah". Izvirnik se nahaja v Narodni knjižnici v Ankari. Dokument opisuje pogodbo, sklenjeno med guvernerjem in mojstri ter delodajalci 24 delavnic za poslikave in skodelice v Kütahyi. Posamezni zapisi o plačah in številu delavnic so pomemben vir, ki prikazuje organizacijo obrtniške dejavnosti v tistem obdobju. Na steklih vitrin se lahko odražajo slike; za fotografiranje poskusite spremeniti kot. Muzej je zaprt ob ponedeljkih; za odpiralni čas in pogoje vstopa obiščite spletno stran muze.gov.tr. Šestdeset minut je dovolj za obhod muzeja, da si brez hitenja

Muzej keramike Kütahya se nahaja v središču mesta, v četrti Paşamsultan, poleg velike mošeje. Zgradba muzeja je ohranjeni del kompleksa Germiyan. Gospod Germiyan Bey II. Yakup Çelebi je vladal med letoma 1387 in 1429, kompleks pa je zgradil leta 1411. Kompleks je obseval gostinski dom, islamsko šolo, molilnico, knjižnico in kopelišče. Del, ki ga danes uporabljajo kot muzej, je gostinski dom in grobnica kompleksa. Ministrstvo za kulturo in turizem je zgradbo obnovilo in jo leta 1999 odprlo kot muzej keramike. Generalna direkcija za kulturne dobrine in muzeje navaja datum odprtja kot 5. marec 1999. Obisk priporočamo začeti z ogledom arhitekture zgradbe. Centralni prostor, ki je pokrit s kupolo in ima fontano, se odpira proti trema z kupolami in dvema sobama. Zaradi celotne marmorne fontane v centralnem prostoru se zgradba v ljudskem govoru imenuje tudi "Nebesna fontana". Na levi strani vhodnih vrat muzeja se nahaja fundacijska tablica kompleksa. Tablica pripada islamski šoli, ki je bila pozneje porušena; po navedbah virov je bila šola porušena v 60. letih 20. stoletja. Kamnita tablica je sestavljena iz 39 vrstic in je napisana v turščini s pomočjo arabskih črk. V besedilu so opisana zemljišča, namenjena donacijam, prihodki, plačila za zaposlene in način obravnave gostov islamske šole. Zato je tablica pomemben dokument, ki omogoča vpogled v sistem donacij v obdobju Germiyan. Oglejte si velikost kamna in razporeditev vrstic, tako od blizu kot od daleč. Grobnica je zgrajena iz obdelanega kamna. V njej se nahaja posmrtna maska II. Yakupa Beya, ki je primer uporabe keramike kot arhitekturnega elementa. V vitrinah muzeja so kronološko razstavljeni keramični arhitekturni elementi, keramične tablice, vaze, plošče, slike in gospodinjski predmeti, izdelani v Kütahyi in İzniku od 14. stoletja do danes. Zahvaljujoč kronološki razporeditvi lahko spremljate spremembe barv, vzorcev in oblik skozi stoletja. Med ogledom arhitekturnih elementov razmislite o tem, kako je keramika uporabljena kot obloga na stenah zgradb. Pri ploščah, vazah in slikah posvetite pozornost kompoziciji vzorcev in prehodom barv. Razdelku gospodinjskih predmetov pripomore k razumevanju, da je keramika ni bila le okras, temveč tudi del vsakdanjega življenja. Direktorat za kulturo in turizem navaja, da v muzeju lahko preberete besedila pogodbe, ki jo je 17. julija Za informacije o pravilih fotografiranja in drugih omejitev glede obiskovalcev, se obrnite na osebje na vhodu. Muzej je odprt od ponedeljka do nedelje; to informacijo najdete tudi na spletni strani muze.gov.tr. Pred obiskom preverite odpiralni čas in pogoje vstopa na spletni strani muze.gov.tr, saj se lahko spremenijo. Muzej se nahaja v središču mesta in je enostavno dostopen, saj se nahaja poleg džamije Ulu. Spletna stran muze.gov.tr na seznamu bližnjih muzejev omenja tudi muzej Kossuth Evi. Muzej se lahko vključite v polurno sprehod po bližnjih zgodovinskih znamenitostih.
3
Kütahya Kalesi (Hisar)

Kütahya grad (Hisar).

~1 h 30 min tukaj

Grad Kütahya, znan tudi kot Hisar, se nahaja na vzpetini nad mestom. Zidovi, ki obdajajo grad, so bili zgrajeni v bizantinski dobi; viri navajajo različne obdobja, zato je najbolj natančno reči, da so iz bizantinskega obdobja. V naslednjih stoletjih so ga Seldžuki, Germiyanoğulları in Osmani vzdrževali in razširili. Grad je razdeljen na tri dele: zgornji, notranji in spodnji grad. Zaradi strmih poti priporočamo udobne čevlje. Prva stvar, ki jo opazite, so stolpi. Ti so postavljeni v enakih razmikih, na stenah pa so vidne plasti grobega kamna, obdelanega kamna in opeke. Evliya Čelebi je grad opisal kot grad z 72 stolpi; to je njegova številka in ni potrebno, da jo sami preverjate. Po opisu Evliya Čelebi je imel zgornji grad tri vhode. Vhod, ki je gledal proti vzhodu, je bil sestavljen iz treh železnih vrat, na obeh straneh pa sta bili beli marmorni levi. Preverite na mestu, koliko tega opisa je še danes vidno. Notranji grad je opisan kot notranji krog, ki se priključi zahodnemu vogalu zgornjega gradu. Pod stolpi na zahodu so prepasti; bodite pozorni, ko se približujete obrobju. V zgornjem gradu se nahaja mošeja Kale-i Bala, znana tudi kot mošeja Orta Hisar. Po napisu na kamnitem vhodu je bila zgrajena leta 1377-1378 s strani Germiyanoğlu Suleyman Şah. Arhitekturno gledano, opazite stene iz grobega kamna, na vogalih pa obdelan kamen. Med obdelanim kamenom sta dve vrsti lesenih gred, ki tvorijo podlago minareta. Spodnji grad vsebuje majhno, šestkotno zgrajeno mošejo, ki je očitno zgrajena izključno iz opeke. Pod njo se nahaja kamnita vodna naprava, ki je bila verjetno zgrajena, da bi preprečila pomanjkanje vode med obleganjem. Po Evliya Čelebiju je spodnji novi grad bil zgrajen za zadovoljevanje potreb po vodi in je povezan s časom sultana Fatih Sultan Mehmeda. V gradu sta dve fontani in dve mošeji. V gradu se nahaja tudi počivališče, ki ga je zgradila vlada v republikanskem obdobju, in ga je mogoče uporabiti za počitek in uživanje v pogledu na mesto. Oglejte si razgled na Kütahyo; županija opisuje ta razgled kot zeleno pokrajino podnevi in svetlobno podobo zvečer. Ure ob sončnem zahodu so idealne za fotografiranje, pozimi pa sneg gradu daje povsem drugačen videz. Grad je v lasti Ministrstva za kulturo in turizem; zaradi obnov in urejanja okolice v nekaterih delih ni mogoče obiskati. Za najnovejše informacije o organizaciji obiskov in

Kütahya grad, znan tudi kot Hisar, je zgodovinski obrambni kompleks, ki se dviguje na hribu nad mestom. Nahaja se znotraj občine Kütahya in je ena najbolj znanih struktur v zgodovini mesta. Besedilo, objavljeno na portalu Kulturni portal, navaja, da je območje poseljeno že od antičnih časov. Zidovi so bili zgrajeni v bizantinski dobi; glede na različne vire, je najbolj natančno opisati ga kot bizantsko delo. Po bizantinski dobi so grad uporabljali Seldžuki, Germiyanoğulları in Osmani, ki so ga s svojimi dodatki in popravili pripeljali do današnjega videza. Grad je razdeljen na tri dele: zgornji grad, notranji grad in spodnji grad. Zidovi so postavljeni v zelo rednih razmikih, medtem ko so v zidu iz mešanice kamnov in opeke vgrajene vrstice opeke. Evliya Čelebi v svoji knjigi potovanj omenja Kütahya grad in navaja, da ima grad, po njegovih podatkih, 72 stolpov. Po opisu Evliya Čelebija je imel zgornji grad tri vhode. Vhod, ki je gledal proti vzhodu, je bil opisan kot tri nadstropja visoka železna vrata, z dvema figurama levov, izdelanimi iz belega marmorja, na obeh straneh. Skozi drugi vhod se je prišla do spodnjega gradu. Notranji grad se nahaja v zahodnem delu zgornjega gradu, pri čemer se omenja, da je njegov vhod gledal proti vzhodu. Po tem opisu je v notranjem gradu bila mošča, stanovanja za dizdara in osebja, dva skladišča žita in približno osem hiš. V istem opisu je zapisano, da so bili stolpi na zahodni strani trdni, medtem ko so bili njihovi temelji v prepasti. V besedilu županije je zapisano, da je spodnji grad zgradil Fatih Sultan Mehmed. Po podatkih Evliya Čelebija je bil spodnji novi grad zgrajen za zadovoljevanje potreb po vodi. V virih se omenja, da je zgornji grad, ki je ostal iz bizantinskega obdobja, "ogromen", kar nakazuje, da je bil grad v času Germiyanoğulları okrepljen. V zgornjem gradu se nahaja mošča Orta Hisar, znana tudi kot Kale-i Bala. Na kamnitem napisu na vhodu je razvidno, da jo je zgradil Germiyanoğlu Süleyman Şah v letih 1377-1378. Zgradba je zgrajena iz kamnitih blokov, s kamnitimi vogali in pokrita s strešnimi kritinami. Na podstavku minareta sta vgrajeni dve vrsti lesenih gredic med gladkimi kamnitimi blokovi; to je podrobnost, ki jo bodo cenili ljubitelji arhitekture. V četrti Aşağı Hisar Mahallesi se nahaja mošča Aşağı Kale, znana tudi kot Kale-i Sagir, in je majhna zgradba s šestkotno osnovo. Čeprav je omet Oglejte si, kako se na zunanjih straneh obzidja spreminjajo vrste kamna in opeke; tukaj lahko opazite sledove različnih obdobij obnove. Ker je teren naklonjen in včasih kamenit, je priporočljivo, da obujete udobne čevlje. V uradnem sporočilu je opisano, da grad ponuja drugačen pogled v vsakem letnem času in ob vsaki uri: poleti je obdan z zelenjem, pozimi pa je obarvan v belo, zvečer pa odpira pogled na svetlobe mesta. Za fotografiranje so primerni kasnejše popoldne in sončni zahod. Do gradu se lahko pride po cesti; informacije o javnem prevozu v mestu lahko pridobite na občini. Pred obiskom preverite urnik obratovanja in morebitne omejitve na spletni strani Kütahya Provincial Directorate of Culture and Tourism ali na spletni strani občine. Obisk muzeja Çini in muzeja Kossuth Evi v istem dnevu vam omogoča, da v enem dnevu spoznate različne obdobjaje mesta.
4
Aizanoi Antik Kenti (Örenyeri)

Antično mesto Aizanoi (arheološko najdišče).

~2 h 30 min tukaj
Aizanoi Örenyeri, Çavdarhisar, Kütahya

Aizanoi je arheološko najdišče, ki se nahaja v okrožju Çavdarhisar in je najdaljša postaja na poti. Mesto je ustanovljeno na notranji Anatolski plošči, približno 1085 metrov nadmorske višine. Njegova zgodovina sega do leta 3000 pr. n. št., kot kažejo izkopavanja. Pod rimsko oblast je prišlo leta 133 pr. n. št., svoje obdobje največjega razcveta pa je doživelo med leti 50 in 250 n. št.

Začnite obisk z obiskom templja Zevsa, ki se nahaja na višini. Tempelj ima redko zasnovo z dvema celicama in galerijami, podprtimi s stebri. Njegova prvotna višina je bila 9,30 metra, podprta z masivnimi stebri. Na fasadi je relief Zevsa, na zadnji strani pa relief Kibele; oba sta predvsem okrasna elementa. V srednjem veku je bilo območje templja spremenjeno v utrdbo, v 13. stoletju pa so ga uporabili Čavdar Tatari kot bazo, od koder izvira ime Čavdarhisar. Na arhivskih blokih so opisane upodobitve jahanja, streljanja z lokom in igranja glasbil.

Nato se odpravite do gledališča in stadiona, ki sta locirana v bližini. Upravna enota navaja, da ima gledališče kapaciteto 15.000 sedežev, stadion pa 13.500. Dve kopeli v kompleksu, znani po svojih mozaikih, nudita vpogled v vsakdanje življenje mesta. Sprehodite se po stebrišču, opazujte dve agori, gimnazij in vrata, da si oblikujete predstavo o načrtu mesta. Čeprav mesto v svojem razcvetu ni imelo obrambnega zidu, je to zanimiva podrobnost, ki nam pomaga razumeti njegovo strukturo.

Macellum, okrogla zgradba ob reki, datira iz druge polovice 2. stoletja. Poročila navajajo, da so tukaj prodajali meso, perutnino, pekovske izdelke, žitarice, oljčno olje, redke zelenjave in sadje, pa tudi svežo in konzervirano postrgovo, zlasti s sobo garum. Od petih mostov, ki so bili nad reko Penkalas (Kocaçay), sta dva še vedno ohranjena; poskusite se vsaj enemu približati. Stari nasipi in vodni kanali kažejo na organizacijo kmetijstva in zaščite pred poplavami.

Aizanoi je bil mesto, ki je prejel status Neokoros, kar mu je prineslo privilegije, kot sta prednost pri naložbah in oprostitve davkov. V zgodnji bizantinski dobi je bil sedež škofije, po 7. stoletju pa je izgubil svoj pomen. Mesto so leta 1824 ponovno odkrili evropski potniki. Prva izkopavanja so bila iz

Aizanoi je starodavno mesto, ki se nahaja v okrožju Çavdarhisar, v provinci Kütahya, na obeh bregih reke Penkalas (Kocaçay). Nahaja se na notranji anatolski planoti, 1085 metrov nadmorske višine. Kot arheološko najdišče, ki ga upravlja direktorat za muzeje v Kütahyi, je odprto za obisk in se nahaja v središču okrožja. Leta 2012 je bilo to območje vključeno na začasen seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. Zgodovina mesta sega do leta 3000 pr. n. št., kar dokazujejo izkopavanja. V obdobju helenistične dobe je bila regija včasih pod vplivom Bergama, včasih pa Bithynie. Leta 133 pr. n. št. je prešla pod rimsko oblast. Mesto se je bogatilo s pridelavo žita, vina in volne, svoj razcvet pa je doseglo v 2. stoletju n. št., ko je bilo bogato okrašeno z različnimi zgradbami. Po informacijah direktorata za muzeje, mesto tudi v svoji najbolj veličastni dobi ni imelo obrambnega sistema. V zgodnjem bizantinskem obdobju je bilo središče škofije, vendar je izgubilo pomen že od 7. stoletja. Območje tempeljskega kompleksa se je v srednjem veku spremenilo v utrdbo, v 13. stoletju pa so ga uporabili Čavdar Tatari kot bazo, kar je okrožju dalo ime Čavdarhisar. Starodavne ruševine so leta 1824 ponovno odkrili evropski potujoči, v letih 1830 in 1840 pa so jih raziskovali. Nemški arheološki inštitut je začel s prvimi izkopavanji v sredini 1920. let, izkopavanja pa potekajo redno od leta 1970. Uradne informacije Aizanoi uvrščajo med mesta, ki so sodobna Efesu, Bergami in Sidu. V središču območja se nahaja tempelj Zeusa, ki se dviguje na pilonu in obkrožen je s stebriščnimi galerijami. Pokriva površino 130,5 x 112 metrov. V zgradbi so uporabljeni stebri v jonskem in korintskem slogu. Pod tempeljem se nahaja pokrit prostor, do katerega vodi stopnice, ki se dvigajo do strehe. Akroteri so zanimivi zaradi svojih dekorativnih elementov; na zahodni fasadi se med akantovimi listi nahaja bista Kybele, na vzhodni pa bista Zeusa. Napisi na stenah prednjih galerij hvalijo cesarja Hadrijana in Apuleiusa, ki je opravil pomembne storitve za mesto; zaradi teh napisov je zgradba povezana s časom Hadrijana. Ker se datum izgradnje v različnih virih razlikuje, je treba upoštevati obdobje 2. stoletja. Severovzhodno od Na stenah so napisani ceniki izdelkov, ki so se prodajali na cesarskih tržnicah, in ti zapisi so povezani z regulacijo cen in plačil cesarja Dioklecijana leta 301. Uradne viri stavbo opisujejo tudi kot borzo. Severovzhodno od Macelluma se razprostira ulica s stebri, ob kateri so postavljene trgovine in galerije, ki je s mostom povezana s tempeljskim območjem. Pri gradnji ulice so uporabili tudi arhitekturne elemente uničenega tempelja. Nad reko Penkalas je v antiki obstajalo pet mostov, ki so povezovali obe strani; eden je bil lesen in namenjen pešcem, štirje pa so bili kamniti mostovi z loki. Do danes sta se ohranila le dva. Na vzhodni strani reke se nahaja okrogla zgradba s 16 stebri, spomeniki mestnih upraviteljev in območje grobišč. Med ostanki so tudi dve agori, gimnazij, vhodna vrata, starodavni nasip in vodovodi. Priporočljivo je začeti obisk na tempeljskem območju, nato obiskati gledališče in stadion, kopališče, Macellum in ulico s stebri, ter končati na mostovih. Območje je veliko in odprto; poleti je priporočljivo nositi klobuk in piti vodo, v hladnejših mesecih pa je dobro imeti dodatno oblačilo za zaščito pred vetrom. Zgodaj zjutraj in pozno popoldne je svetloba bolj poudarjena in omogoča boljšo opazovanje reliefov na zgradbah. Ker potekajo izkopavanja, so nekatera območja lahko zaprta zaradi del in varovanja. Za najnovejše informacije o odpiralnih urah in vstopnicah obiščite spletno stran muze.gov.tr. Pred obiskom se pozanimajte o možnostih prevoza iz središča mesta Kütahya do Čavdarhisarja.

Komentarji

0/1000

Nalaganje...

Zemljevid poti

Informacije o poti
MestoKütahya Merkez, Kütahya
VrstaKulturni
Postajališče4
Datum6. november 2026
Radar TürkiyeAvtorRadar TürkiyeZačni pot