
Nesimi: Aşk'ın ve Hakikatin Şairi
Ko smo začeli pisati igro "Nesîmî", smo vedeli, da ne pišemo le o zgodovinski osebnosti ali tragičnem koncu, ampak o "manifestu svobode", ki ne zastari že stoletja. Ta pogum, ki se je dvigal iz ozkih ulic Alepa v temnem stoletju, danes nagovarja največjo pomanjkljivost sodobnega človeka: odkritje svoje notranje svetosti.
Pri postavitvi te predstave je bil naš največji izziv ta, da bi v eno samo telo in omejen prostor vključili celotno, ogromno filozofijo Nesimija. A on nam je že odgovoril: [...]
"V meni se lahko skriva cela svet, jaz pa se v ta svet ne morem povsem ujemati." Zato smo, namesto da bi odrsko prizor postavili kot kup dekoracij, se zatekli k moči črk, svetlobe in zvoka.
Zakaj Nesimi?
Ker je Nesimi trdil, da "človek" pomeni "odraz Boga na zemlji", ta neomajna drža, ki mu je omogočala, da celo med kožo lupljenjem gleda na svoje mučitelje z usmiljenostjo, ni le zadeva vere, ampak je neomajna zvestoba človekovega lastnega dostojanstva. Na odru smo želeli prikazati ne le usmrtitev, ampak tudi duhovno osvoboditev. Ko so luplili kožo Nesimija, smo v resnici želeli, da se tudi gledalci osvobodijo svojih predsodkov, stereotipov in strahov.
Jezik odra:
Minimalistična dekoracija, ki jo uporabljamo v igri, simbolizira človeško ranljivost in prehodnost v tem svetu. Ne gre za Nesimijevo žalost, temveč za krik duše, ki si prizadeva za osvoboditev. Z našo svetlobno zasnovo smo poudarili to tanko mejo med materijo (telesom) in dušo. Kot igralec bo Mahmut Yıldırım ne le upodabljal lika, ampak bo ta trenutek doživljal, kar bo bolečino spremenilo v navdih.






