
Baran
“Jaz sem Baran. Sem iz Dicle Bozova v Diyarbakırju. Verjetno ste že izvedeli, kakšno je moje poklic. Jigolo.. kot. Torej oseba, ki spremlja žensko v zameno za denar ali storitev. Spremljevalec.”
Baran je preživel večino svojega boja za preživetje kot jigolo in je šel skozi številna dela, iskal je srečo, ki bi jo lahko dal v vrečko in jo nosil s seboj, vendar je bil občutljiv mladenič, ki si je to želel za vse.
Zaradi umora, ki ga ni storil, je preživel deset let mladosti v zaporu, vendar se ni mogel oprostiti zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil v otroštvu, hkrati pa je imel srce, ki je lahko odpustilo skoraj vsakomur, celo tistim, ki so ga poslali v zapor.
Namesto da bi obsojal, razume... Ta objem, ki ga ne more usmeriti nase, Baran nosi dušo, ki se lahko hitro razveseli ob aplavzu svojega občinstva.
Baran bo, ko bo pripovedoval o zanimivih dogodkih, ki so se mu zgodili, prišel do začetka vsega.
“Nisem bežal, tekel sem. Šel sem nekam. Pogledal sem, grem domov.”
