Preskoči na glavno vsebino
Radar Türkiye
Odkrijte dogodke v aplikaciji
Odpri

Pristanišče pod Yenikapı, pristanišče Teodosijevo in izkopavanja Marmaray.

V Yenikapi, pod tlemi, kjer stopite, ko prestopite iz Marmaraya na podzemno železnico, se nahaja pristanišče, ki je pred približno petnajstimi sto leti gostilo ladje s pšenico, ki so priplule iz Egipta.

Radar TürkiyeRadar Türkiye30 Eylül 202676
Še ni ocen

Prijavi se za všečke in ocene

Pristanišče pod Yenikapı, pristanišče Teodosijevo in izkopavanja Marmaray.

V Yenikapıju, med ko se premaknete iz postaje Marmaray na postajo podzemne železnice, je pod vašimi nogami nekaj metrov globoko mesto, kjer so pred 1500 leti pristajala ladje s pšenico iz Egipta. Večina potnikov, ki danes potuje skozi koridorje tega prometnega vozlišča in mimoido razstavitev amfor in replik arheoloških najdb, ne ve, da je izkopavanja, ki so potekala med letoma 2004 in 2013, zgodovino tega mesta pomaknila kar 8500 let nazaj. V tem članku opisujemo, kako je bilo pristanišče Theodosius ustanovljeno in zakopano, o 37 bizantinskih ladijah, ki so bile odkritih med izkopavanji za Marmaray in podzemno železnico, o neolitskih odtisih stopal, ki so ostali v pesku, in o tem, kje lahko danes vidite vse to. Pristanišče za žito cesarja.

Yenikapı je soseska v okrožju Fatih, ob obali Marmarskega morja, v bližini križišča ulic Kennedy Caddesi in Mustafa Kemal Caddesi. Ime dobi po enem od vhodov v obzidju Theodosius. V 20. stoletju je bilo to območje znano kot zabavno središče, s casinami, čajnimi in lunaparkom. Vendar pa je zgodovina pristanišča, ki se nahaja pod sosesko, še veliko starejša. Po informacijah iz članka o pristanišču Theodosius na Wikipediji, je bilo pristanišče zgrajeno v obdobju vladavine cesarja Teodozija I., med letoma 379 in 395, torej konec 4. stoletja. Na tem območju je že prej obstajalo pristanišče, ki se je imenovalo Eleutherios. Ko je bil zgrajen Teodozijev forum, je bilo to staro pristanišče zapolnjeno, novo pa zgrajeno na tem območju. Glavna funkcija pristanišča je bila oskrba z žitom. Velik del žita za Konstantinopel je prihajal iz Egipta, ladje pa so svoje tovorje izkrcalo v tem pristanišču. Članek Sait Başaran in Ufuk Kocabaş, objavljen v Colloquium Anatolicum, opisuje, kako je bila lokacija Bizantona, med Anadolijo in Balkanom, ter med Črnim in Egejskim morjem, pomembna za pomorsko trgovino; ribištvo je bilo tako pomembno, da je bilo upodobljeno na kovancih mesta, skupaj z motivom preslice. Po pisanju Zeynep Kızıltan v isti reviji, je bilo pristanišče Theodosius eno najpomembnejših in najbolj znanih pristanišč v Konstantinoplu, in tudi danes v svetu. Lokacija pristanišča ni bila naključna. Yenikapı je zaliv, kjer se reka Lykos, znana danes kot Bayrampaşa Deresi, izliva v morje. Članek Kızıltan navaja, Arheološka ekipa je med izkopavanji v slojih, ki pripadajo otomanskemu obdobju, odkrila stvari, ki to potrjujejo. V 16. in 17. stoletju je bilo območje popolnoma zapolnjeno in uporabljeno kot soseska in vrt; odkriti so bili številni ostanki jarkov in struktur, zgrajenih iz kamna in blata. Zato ni presenetljivo, da so arheologi med gradnjo Marmaraya najprej naleteli na otomansko sosesko, nato na bizantsko pristanišče, in na najnižji točki na vas, ki je obstajala pred osem tisoč leti; to je bila naravna zaporednost geografskih slojev. Ko je izkopalni stroj trčil v pristanišče...

Istanbulski arheološki muzej je leta 2004 začel s reševalnimi izkopavanji v Yenikapiu v okviru projektov Marmaray in metro. Po poročilu Kızıltan je to bila prva sistematična raziskava bizantskega pristanišča v zgodovini Istanbul. Pristanišče se je nahajalo le meter pod gladino morja, izkopavanja pa so obsegala območje, ki je preseglo petdeset tisoč kvadratnih metrov. Na spletni strani guvernerstva je opisana obsežnost projekta: med delom, ki je trajalo približno deset let, je sodelovalo med šeststo in tisoč izkopalcev, petdeset strokovnjakov ter dvajset univerz in inštitutov. Na Wikipediji v članku o plovilih, potopljenih v Yenikapiu, je zapisano, da so sloje naplavin, debelih dvanajst metrov, odstranjevali po plasteh na območju petdeset hektarjev. Ta izkopavanja so leta zamudila odprtje Marmaraya; v članku o Marmarayi na Wikipediji je zapisano, da je bila prva odsek odprta šele 29. oktobra 2013. Vendar pa je zamuda prinesla bogato nagrado: največjo zbirko srednjeveških plovil, ki so bila odkrita na enem samem arheološkem najdišču. Trideset sedem plovil, pristanišče...

Po poročilu agencije Anadolu Ajansı iz leta 2021 so v Yenikapiu odkrili trideset sedem bizantskih plovil, ki so bila potopljena med 5. in 11. stoletjem. Nekateri viri navajajo obdobje med 5. in 10. stoletjem. Profesor Ufuk Kocabaş, ki je vodil projekt "Plovila, potopljena v Yenikapiu", to zbirko opisuje kot največjo na svetu. Plovila so razdeljena v tri skupine: majhna veslača, srednje velike ladje in velike trgovske ladje. Po Wikipediji so galeje, ki so jih poganjala vesla, prve arheološko odkriti primere veslačnih vojaških plovil bizantske mornarice. Vsako od potopljenih plovil ima svojo zgodbo. Yenikapi Wikipedia govori o pomembni obalni zidu, dolžine petdeset metrov in širine štiri metre in dvajset centimetrov, o pomoliščih in o ostankih utrdb, ki segajo v obdobje Teodozija II. To pomeni, da so v Yenikapiu odkrili ne le ladje, ampak tudi pomolišča, kjer so se ladje privezovale. Odkritja izpred osem tisoč let.

Sloji pod ladjami so skrivali pravo presenečenje. Po informacijah guvernerstva, so v najglobljih plasteh odkrili neolitsko naselje, staro od osem do osemsto let, kar je najstarejše znano naselje na polotoku. Po informacijah spletne strani Arkeofili, so ti ljudje živeli v obdobju, ko je bilo Marmara še slana voda, ampak je bilo jezero z grenko vodo. Njihove hiše so bile zgrajene s tehniko pletenja vej, podprte z lesenimi stebri. Ostanki pšenice in kosti psov, ovc, koz, prašičev kažejo na prisotnost kmetijstva in živinoreje. Pokopani ostanki, ki so bili sežgani, so med najstarejšimi primeri kremacije, znanimi v turški arheologiji. Najbolj ganljiva najdba so odtisi stopal, vtisnjenih v zemljo. Po informacijah agencije Anadolu, so dokumentirali dve tisoč osemdeset odtisov stopal iz neolitske dobe s keramiko; dolžina odtisov se giblje od šestnajst do dvaindvajset centimetrov. Po informacijah spletne strani Arkeofili, je približno devetdeset odstotkov odtisov stopal bilo z obutvijo, in približno tisoč jih je bilo odstranjenih in prenesenih v muzej. Na spletni strani guvernerstva je navedena še večja številka; čeprav se številke razlikujejo glede na vir, je rezultat enak: koraki prvih prebivalcev Istanbul je danes zaščiten. Kje so danes ladje?

Velik del potopljenih ladij še ni viden, in temu je razlog. Po informacijah agencije Anadolu, iz leta 2018, je les, ki je bil izvzet iz vode, najprej konzerviran v štirideset petih cisternah, najmanj pet let, nato pa je dokumentiran v treh dimenzijah in podvržen postopku zamrzovanja in sušenja; konzervacija ene same ladje lahko traja od šest do devet let. Do takrat so bili zaključeni postopki konzervacije štirih od trideset sedmih ladij, in o dvaindvajsetih so raziskovali na Univerzi v Istanbulu. Štiri ladje so bile zaščitene s strani strokovnjakov Univerze Texas A&M v Inštitutu za podvodno arheologijo v Bodrumu. Večina ladij, kot piše tudi guvernerstvo, se nahaja v dveh laboratorijih v Yenikapi. Kocabaş pravi, da konzervirane ladje ne morejo več premakniti, zato bi Po informacijah iz Wikipedije, postaja Marmaray je bila odprta 29. oktobra 2013, linija M2 februarja 2014, linija M1 pa novembra 2014. V središču se nahaja razstavni prostor z naslovom "Izkopavanja v Yenikapi". V koridorjih lahko vidite replike artefaktov, ladjo, napolnjeno z amforami, postavljeno na steno, obarvano v modro, ter tablice, ki opisujejo zgodovino izkopavanj. Med presedanjem si vzemite pet minut; oznake v vitrinah vam povedo, kateremu obdobju pripada posamezna replika. Drugič je Muzej Rahmi M. Koç. Po informacijah univerze v Istanbulu je natančna kopija Yenikapi 12 nastala v okviru projekta Limen, ki ga financira Evropska unija, in je bila zgrajena v približno pol leta. Leta 2017 je bila spuščena v morje v Tuzli. Kot poroča Hürriyet, je bila ladja najprej približno leto razstavljena v vrtu Arheološkega muzeja v Istanbulu, kjer jo je obiskalo skoraj štiri sto tisoč ljudi. Od februarja 2019 je zasidrana v muzeju Rahmi M. Koç v Hasköyju. Danes lahko najbolj natančno opazujete ladjo kaplana iz devetega stoletja. Tretjič je Arheološki muzej v Gülhanu. To je ustanova, ki je izvedla izkopavanja, in večina artefaktov je shranjena tukaj. Po informacijah iz Wikipedije je muzej leta 2007 gostil razstavo "8000 let Istanbula", med 25. junijem 2013 in 25. januarjem 2014 pa veliko razstavo z naslovom "Zgodbe iz skritega pristanišča", ki jo je obiskalo več kot dve sto osemdeset tisoč ljudi. Po informacijah na spletni strani ministrstva se muzej nahaja v stavbi, ki jo je leta 1891 zgradil Alexander Vallaury, in se nahaja na ulici Alemdar Caddesi, na ulici Osman Hamdi Bey Yokuşu. Pred obiskom preverite na uradni spletni strani, kateri artefakti so razstavljeni v dvoranah. Tam boste našli tudi informacije o odprtih dneh in ceni vstopnic.

Kako obiskati:

Najbolj praktična pot je naslednja: Pridite z vlakom Marmaray ali podzemno železnico do postaje Yenikapi, si oglejte razstavo v postaji in se odpravite na stran Kennedy Caddesi, da si ogledate obalo, kjer je nekoč segalo pristanišče; danes je morje oddaljeno nekaj sto metrov južno. Nato se z vlakom Marmaray odpravite v Sirkecija in se sprehodite do Gülhana, kjer si lahko ogledate bizantinske in neolitske dvorane v Arheološkem muzeju. Če ob koncu dneva obiščete muzej Rahmi M. Koç ob obali Viri:

Komentarji

0/1000

Napiši prvi komentar